PESA ANALIZIRA: KAKO SE JE SPREMENIL KAPITALIZEM V SLOVENIJI

Kakšen je delavski razred danes in kakšne izzive to postavlja delavskemu organiziranju? V seriji prispevkov “Kako se je spremenil kapitalizem v Sloveniji” bomo analizirali, kako se je slovensko gospodarstvo spremenilo v zadnjih 30 letih.  

V prejšnjih delih smo analizirali notranje razklane strukture delavskega razreda in položaj prekracev ter migrantov. Danes se osredotočamo na stanje sindikatov in militantnost delavcev – kako lahko od spodaj gradimo moč, ki bo premagala pasivnost in razdrobljenost.

4. DEL: DELAVCI UDARIJO NAZAJ

    Z orisanim upadom sindikaliziranosti lahko povežemo velik upad stavk, ki so od konca devetdesetih, s koncem “stavkovnega vala” praktično zamrle. Pomembno vlogo pri koncu stavkovnega vala igra kasnejši propad nizkotehnološke predelovalne dejavnosti (npr. tekstilna industrija), kjer so bili delavci v začetku devetdesetih med najbolj bojevitimi. 

    Omeniti velja, da so delavci, ki so v sindikatih v svojih političnih pogledih pretežno levo oziroma sredinsko usmerjeni. Ti podatki sicer temeljijo na samo-identifikaciji in so v skladu s prevladujočo parlamentarno ideologijo, vendar nam lahko služijo kot grob orientir.

    Sindikati so torej najmočnejši v javnem sektorju, med katerimi je SVIZ eden redkih, ki je še zmožen mobilizirati delavce. Zdi se torej, da so sindikalni aparati povečini okostenele, zbirokratizirane organizacije, ki na ravni baze nimajo moči, profesionalni sindikalisti pa delujejo kot mediatorji med delavci in kapitalom, ali pa celo njegova podaljšana roka. S tem delavce pasivizirajo. Delavci se v teh okoliščinah različno odzivajo na pritiske kapitala. Razpadu sindikatov lahko verjetno pripišemo dejstvo, da se del delavcev na te nove pogoje odziva z iskanjem individualnih rešitev, kot je menjavanje služb itd.

    Kljub temu pa smo priča nekaj poskusom organiziranja. Tu je treba izpostaviti sindikaliziranje v maloprodaji, ki je doseglo nekaj uspehov (zaprtje trgovin ob nedeljah, kar ni ekonomistična pridobitev), vendar je omejeno zaradi ekonomizma in razdrobljenosti po podjetjih, ter postopne birokratizacije. Prav tako obstajajo poskusi organiziranja migrantskih delavcev, ter sicer neuspel poskus organizacije platformnih dostavljalcev. Kljub temu ti poskusi in izkušnje iz tujine kažejo, da obstajajo možnosti organizacije bojevitih sindikatov.

    Delavski razred je razdrobljen in ni pripravljen na boj. Ta razdrobljenost delavskega razreda ni naravna, ampak jo ustvarja kapital. Delitve izhajajo iz tehnične delitve delovne sile, pri čemer na eni strani stoji centralna delovna sila s stabilnimi in dobro plačanimi službami, višjo stopnjo sindikaliziranosti, navezanostjo na državo ter drugimi ugodnostmi, ki prevladuje v izvozno usmerjeni industriji, na drugi strani pa rastoča periferna delovna sila, ki je vedno bolj prekarizirana, slabo sindikalizirana, etnično mešana in deklasirana, ki prevladuje v storitvenem sektorju. Od propada srednje tehnoloških predelovalnih obratov in razpada sorazmerno dobro sindikaliziranih delovnih kolektivov pri nas nimamo militantne manjšine, ki bi vodila delavski boj. 

    Na nas je, da to militantno manjšino poiščemo in organiziramo, da bo vodila delavski razredni boj od spodaj in spodbudila druge dele delavskega razreda, da se vključijo vanj. Upoštevati je treba tudi spremembe v organizaciji proizvodnje v prihodnje in delavske odzive na njih. Te spremembe so na primer insourcing zaradi okoljskih in družbenih pretresov, po drugi strani nadaljna periferizacija delovne sile ter intezifikacija dela zaradi demografskih sprememb in razmaha storitvenega sektorja, ali reorganizacija avtomobilske industrije zaradi okoljskih ukrepov. 

    Če združimo militantno manjšino, aktiviramo širši delavski razred in se strateško prilagodimo spremembam, lahko razdrobljeno delavstvo preoblikujemo v enoten, politično močan razred, ki se bo aktivno boril za svoje interese.

    S tem zaključujemo prvo serijo prispevkov Pesine analize. Ostale dele v seriji lahko najdete spodaj.

    Prvi del analize KAKO JE DELAVSKI RAZRED NOTRANJE RAZKLAN?: https://rdecapesa.com/pesa-analizira-kako-se-je…/

    Drugi del analize PREKARCI IN MIGRANTI: https://rdecapesa.com/pesa-analizira-kako-se-je…/Tretji del analize VSE MANJ SINDIKALIZIRANI DELAVCI IN DELAVKE: https://rdecapesa.com/pesa-analizira-kako-se-je-spremenil-kapitalizem-v-sloveniji-3/

    + Ni komentarjev

    Dodaj svojega