»Najhujša stvar, ki sem jo slišala neposredno iz njegovih ust, je bila ta, da je za svoj rojstni dan prejel tri 12-letna dekleta. To je bilo presenečenje za njegov rojstni dan, darilo enega od njegovih prijateljev. Bila so iz Francije. Videla sem jih, srečala sem jih.« Tako je eno izmed neštetih morečih in grotesknih epizod svojega odnosa z zloglasnim milijarderjem in množičnim posiljevalcem Jefferyem Epsteinom, v pričanju pred sodiščem na Floridi že leta 2008 opisala Virginia Giuffre, ena od mnogih žrtev omenjenega Epsteina in njegovega obsežnega prijateljskega kroga.
Pred dnevi je ameriško pravosodno ministrstvo, mesec in pol po zakonskem roku, objavilo nove tri milijone strani pisnih dokumentov, več kot 180 tisoč fotografij in preko 2000 videoposnetkov v sklopu t. i. “Epsteinovih dosjejev”. V njih mrgoli sporočil, ki kažejo na sistematične spolne zlorabe in trpinčenje mladih žensk ter mladoletnih deklet s strani članov gospodarske, politične, akademske in kulturne elite. Druga sporočila, pogosto med istimi naslovniki in prejemniki kot prva, kažejo na to kako so politični predstavniki vladajočega razreda, mimo vseh tako opevanih procedur meščanske države, v komunikaciji z Epsteinom, načrtovali napade na različne države po svetu. Spet tretja razkrivajo kako so vladni ministri, v skladu z njegovo prošnjo, poskušali spreminjati davčne politike svojih držav v korist kapitalu in najbogatejših.
V omenjenih dopisovanjih lahko med drugimi najdemo bivšega britanskega princa Andrewa, milijarderja Richarda Bransona, bivšega in sedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona in Donalda Trumpa, soustanovitelja Googla Sergeya Brina, nekdanjega predsednika Univerze Harvard in finančnika Larrya Summersa, nekdanjega britanskega ministra ter evropskega komisarja Petra Mandelsona in akademika Noama Chomskega. Objavljene fotografije nam razkrivajo prijateljsko vzdušje med mnogimi izmed naštetih in številnimi drugimi ter nakazujejo na zlorabe in poniževanje žensk, ki so bile kot spolne sužnje pripeljane na Epsteinove zabave. Množično spolno nadlegovanje in poslilstva kažejo na popolno izprijenost sodelujočih in so hkrati skrajni izraz morale meščanske kapitalistične družbe, kjer ljudje postanejo zgolj pasivni objekti za zadovoljevanje privatnih potreb tistih na vrhu takšne družbe.
Te zlorabe, ki so se na njegovih posestvih izvajale desetletja dolgo, kažejo na popolno prepričanost o imuniteti sodelujočih. Posilstva, ugrabitve, spolne napade in številna druga zavržna dejanja so ljudje iz samega vrha družbene lestvice izvajali tako brezskrbno in tako dolgo časa, ker so bili prepričani, da se jim ne more nič zgoditi. Za takšno razmišljanje imajo na tone dobrih argumentov.
Že na primeru samega Epsteina smo lahko skozi desetletja videli kako se je s pomočjo poznanstev in interesnih prijateljstev uspel skoraj popolnoma izogibati kakršnimkoli kazenskim sankcijam. Leta 2008 je tako na primer z ameriškim državnim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, ki mu je omogočil, da se je izognil sojenju, kjer bi se moral soočiti z desetinami obtožb povezanih z najhujšimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Namesto tega je, v skladu z dogovorom, priznal krivdo za manjše prestopke, ki so zadevali plačevanje za spolne odnose z mladoletno prostitutko in bil obsojen na zgolj 18 mesecev “zaporne kazni”. To kazen, ki je niti ni odslužil v celoti, je prestajal v zasebnem krilu lokalnega zapora. Poleg tega mu je bilo dovoljeno zapustiti zapor za 12 ur na dan, šest dni v tednu. V posmeh vsem žrtvam je njegova že tako blaga zaporna kazen, bolj kot dejanska osamitev iz družbenega življenja, izgledala kot prenočevanje v nekakšnem hotelu z vsemi pripadajočimi ugodnostmi.
Ta prepričanost o tem, da so jim dopuščene vsakršne zlorabe in trpinčenja žrtev izhaja iz razredne strukture kapitalistične družbe in razrednega položaja sodelujočih. Krvniki izhajajo iz vladajočih razredov, žrtve najpogosteje iz delavskega razreda. Ekonomska in politična prevlada lastnikov kapitala, menedžerskega sloja in z njimi povezanih političnih ter kulturnih elit se za zaprtimi vrati njihovih vil in na njihovih zasebnih otokih izteče v moreč, a logičen zaključek. Javne oblike družbene nadvlade tistih, ki si lastijo produkcijska sredstva in politično moč se tukaj v privatnosti njihovega razkošja reproducirajo v svoji najbolj izprijeni obliki. Razčlovečenje, nasilno prisvajanje drugih človeških bitij in popolno razpolaganje z njimi tu privzema svojo najbolj ekstremno obliko.
Če želimo trajno ustaviti takšne prakse družbenega pohabljanja in smrti in doseči resnično pravico za žrtve, bo potrebno v polnosti razgraditi sistem, ki takšno delovanje ne le dopušča, temveč ga strukturno vzpodbuja. Če ne želimo, da na odločujočih mestih v svetu sedijo spolni predatorji iz vrst vladajoče klike, moramo do temeljev porušiti obstoječi ekonomsko politični red, ki temelji na zadovoljevanju vseh vrst privatnih interesov peščice najbolj privilegiranih družbenih parazitov in na popolnem ignoriranju družbenih potreb. Šele na njegovih ruševinah bomo lahko izgradili boljši in lepši svet, v katerem ne bo prostora za Epsteina in njemu podobne.
#rdečapesa
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega