Kakšen je delavski razred danes in kakšne izzive to postavlja delavskemu organiziranju? V seriji prispevkov “Kako se je spremenil kapitalizem v Sloveniji” bomo analizirali, kako se je slovensko gospodarstvo spremenilo v zadnjih 30 letih.
2. DEL: KAKO JE DELAVSKI RAZRED NOTRANJE RAZKLAN?
Domače delavce z državo povezuje ne le nacionalna zavest, ampak tudi socialna država; ki je vezana na državljanstvo. Ker se socialna država krha in preobraža, prihaja do vse težjega dostopa do socialnih transferjev, pravica do teh pa se vedno bolj pogojuje z nenehnim usposabljanjem za delo in siljenjem na trg delovne sile. Zaradi tega se povečuje konfliktnost znotraj družbe, ki pogosto s pomočjo propagandnega usmerjanja zavzamejo obliko nacionalističnih ali rasističnih izbruhov.
Projekcije kažejo, da se bo v naslednjih letih predvsem povečalo iskanje delavcev v gradbeništvu, gostinstvu, “drugih raznovrstnih dejavnostih”, nekoliko manj pa v prometu in skladiščenju, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter javni upravi in obrambi. Projekcija porasta teh zaposlitev je v skladu s panogami, v katerih je večji delež nestandardnih zaposlitev, pogosto se v njih zaposluje tudi migrantska delovna sila. V prihodnosti bodo nove službe nastajale predvsem v prekariziranih, slabo plačanih in delovno intenzivnih sektorjih.
Med periferno delovno silo (prekarizirana, slabo plačana in delovno naporna dela) je večji delež migrantskih delavcev. Zaradi teh okoliščin prihaja do objektivnih preprek pri povezovanju med domačimi in tujimi delavci, ki ga meščanske stranke in njihovi ideologi še podpihujejo, da razbijajo razredno solidarnost in možnost organizacije delavskega razreda. Kot ekosocialisti se moramo ustvarjanja teh delitev zavedati in postopati solidarno – enotno organizirati tako domače kot tuje delavce.
Temu ob bok je treba upoštevati tudi demografske spremembe v Sloveniji. Iz vidika kapitala je delavcev pri nas premalo, zaradi upada rodnosti, izseljevanja v imperialistično jedro, priseljevanje v Slovenijo pa teh sprememb ne more bistveno omiliti. Od konca gospodarske krize (razen v koronskih letih) podjetja poročajo o vedno večjem pomanjkanju delovne sile. Čeprav so ti trendi šele v začetku, lahko pričakujemo, da se bodo v naslednjih desetletjih nadaljevali.Ker je gospodarska situacija ugodna, potreba kapitala po delovni sili raste. Zaradi večje potrebe po delovni sili se torej kapitalu demografsko stanje v Sloveniji zdi krizno. Tudi zaradi tega se širi periferija trga delovne sile. Pomanjkanja delovne sile iz vidika kapitala predstavlja nujo po večanju izkoriščanja delovne sile. Po drugi strani pa imajo delavci v takšnih okoliščinah boljše pogajalsko izhodišče, saj delovna sila postaja vedno redkejše blago. Pomanjkanje delovne sile pa ni enako prisotno v vseh panogah, posebno vidno je na primer v sektorju reprodukcije (npr. domovi za ostarele).
Prav tako prihaja do neskladja v stopnji izobrazbe in tehnično sestavo delovne sile. Predvsem mlajši, družboslovno in humanistično izobraženi delavci pogosto ne najdejo zaposlitve v svojih panogah. Zaradi tega se zaposlijo na delovnih mestih, za katere so preizobraženi. Tako prihaja do deklasiranja – padanja položaja v družbi v primerjavi z njihovimi starši in svojimi pričakovanji. Neujemanje med izobrazbo in delovnim mestom je pogostejše med migranti, mladimi in ženskami, kot med moškimi. Izmed panog z velikem deležem preizobraženih delavcev lahko izpostavimo gostinstvo (pri katerem je ta delež daleč največji, okrog 60%), “druge storitve” (zelo raznolika kategorija), gradbeništvo ter promet in skladiščenje. Na drugi strani pa se nekoč “srednjerazrednim” poklicom, kot so učitelji, kljub občasnih dvigom plač hitro slabšajo pogoji dela.
Kapital se tako vedno bolj zanaša na prisvajanje absolutne in ne relativne presežne vrednosti. Z drugimi besedami, presežke kapital povečuje predvsem s podaljševanjem delovnega časa, tako na dnevni ravni, kot z oteževanjem upokojevanja, namesto da bi večali presežke s povečevanjem produktivnosti. Do avtomatizacije prihaja panožno zamejeno, predvsem v panogah, običajno industriji, kjer je organska sestava kapitala visoka. Po drugi strani se je delovno intenzivna industrija preselila na svetovno periferijo. Na Zahodu ostajajo predvsem deli proizvodnega procesa, ki so kapitalsko intenzivni ali pa zahtevajo specifično izobraženo delovno silo (oblikovanje izdelkov in znamk, inženirstvo), čeprav se investicije v kapitalsko intenzivno industrijo povsod upočasnjujejo. Do neke mere je zaznati trend insourcinga, torej vračanja proizvodnje nazaj v imperialistično jedro, a se ta tudi pri nas zaenkrat kaže v precej skromnem obsegu.
Pri nas ima pomembno vlogo izvozno usmerjena industrija, kjer ima centralna delovna sila primerjalno dobre pogoje dela in plače. Tako se vedno bolj oblikujeta dva trga dela, za centralno in periferno delovno silo, ki je tako segmentirana že znotraj posameznih podjetij. To lahko razložimo na podlagi zgoraj orisanih trendov. Obstajajo izvozno usmerjena industrijska podjetja, kjer imajo delavci primerjalno dobre pogoje dela in plače. Pri tem so takšnih pogojev deležni predvsem delavci, ki delajo v sami proizvodnji, medtem ko se delo čistilk, oskrbnikov in podobno vedno bolj outsourca, torej se zanaša na prekarno, agencijsko zaposleno delovno silo. S tem si ta podjetja zagotavljajo večjo fleksibilnost dela delavcev. Enak trend je opazen tudi v celotnih panogah, predvsem v tako imenovanem storitvenem sektorju. Tam je prekarizirana in vedno bolj etnično mešana delovna sila podvržena nestabilnim in fleksibilnim delovnim pogojem.
Delavstvo je danes zelo raznoliko, po dohodku, moči, političnem vplivu, poreklu, oblikah zaposlenosti, lastništvu stanovanj in podobno. Vedno bolj se oblikuje delitev na relativno varno zaposleno centralno delovno silo, ter periferno, vedno bolj prekarno delovno silo, v kateri se povečuje delež migrantov. Centralna delovna sila se nahaja v izvozno usmerjeni proizvodni dejavnosti, periferna delovna sila pa v storitvenem sektorju, gostinstvu, logistika, delno tudi v javnem sektorju (učitelji).
V naslednjem prispevku bomo analizirali kako se delavski razred odziva na te nove okoliščine.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega