Z vami z veseljem delimo prvi del prispevka Rastka Močnika, ki oriše zgodovinski pomen jugoslovanskega socializma – od začetkov do razpada socialistične Jugoslavije in obnovitve perifernega kapitalizma:
Socialistična Jugoslavija je nastala v antifašističnem narodnoosvobodilnem boju. Ni izhajala iz kakšne etnične bližine svojih narodov, podobnosti jezikov ali kulturne dediščine – temveč, kakor piše v sklepu 2. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (30. novembra 1943), “iz enotnosti narodov Jugoslavije v boju proti okupatorju”. Ljudstva Jugoslavije so v socialistični federaciji udejanjila osvoboditev od imperializma ter osvoboditev od tujega in domačega fašizma – to je, osvoboditev od razredne vladavine v mednarodnih odnosih in v notranjih odnosih.
Zgodovinski projekt jugoslovanske države sta bila socializem in antiimperializem.
V boju proti imperializmu je bila Jugoslavija z Egiptom in Indijo soustanoviteljica gibanja neuvrščenih, povezave dežel svetovnega Juga, ki se niso uvrščale ne v blok kolektivnega imperializma Zahoda ne v blok satelitov Sovjetske zveze. Na vrhuncu svoje moči je gibanje neuvrščenih pospešilo proces dekolonizacije, potisnilo zahodni imperializem v defenzivo in doseglo, da je Organizacija združenih narodov res delovala v skladu s svojimi načeli.
V graditvi socializma je Jugoslavija razvila nekaj rešitev, ki jih bo mogoče upoštevati v prihodnjih prizadevanjih za odpravo kapitalizma. Produkcijska sredstva in naravni viri so bili v družbeni lasti. To je pomenilo, da so bili njihovi »lastniki« vsi ljudje v Jugoslaviji, delovnim kolektivom pa so bila produkcijska sredstva zaupana v uporabo in upravljanje. V sistemu delavskega samoupravljanja so delavski sveti odločali o razvoju proizvodnje, nastavljali so direktorje in odločali o delitvi dohodka v okviru razmerij, ki jih je določila država. Država je določala razmerje med delom dohodka, namenjenega plačam, in tistim delom dohodka, ki je bil namenjen akumulaciji (obnavljanju produkcijskih sredstev in novim investicijam) ter družbenim skladom (iz katerih so se financirale »družbene dejavnosti«: zdravstvo, izobraževanje in kultura, pokojnine, sociala). Delež, ki si ga je prisvajala država, se je z razvojem samoupravljanja zmanjševal, delež, s katerim so razpolagali delovni kolektivi, pa se je povečeval. Leta 1952 je država razpolagala s 70% družbenega proizvoda, delovni kolektivi pa s 30%. V letih 1976-1981 se je razmerje obrnilo: delovni kolektivi so razpolagali z 68% družbenega proizvoda, država pa z 32%.
Jugoslovansko državno ureditev sta uravnavali dve politični težnji: da se odločanje s časom prenaša vse bolj navzdol (s federacije na federalne republike in z republik na občine) in da se v odločanju kombinirata teritorialno načelo in zastopstvo delovnih ljudi v delovnih kolektivih. V tem dvojnem procesu je v Jugoslaviji »odmirala država«.
Ena izmed političnih iznajdb, ki je »de-etatizirala« politično odločanje, je bil delegatski sistem, ki so ga uvedli leta 1974. Delegatke in delegati v odločevalnih in zakonodajnih telesih (v občinah, federativnih republikah in federaciji) so imeli imperativni (vezani) mandat: zastopali so stališča, ki jih je izoblikovala njihova baza (delovni kolektiv ali teritorialna enota, ki sta jih izvolila). S tem so bili onemogočeni zakulisni dogovori, značilni za buržoazni parlamentarizem, hkrati pa je bilo državljankam in državljanom ter delovnim ljudem omogočeno, da so kontinuirano sodelovali v političnem procesu.
Delegatski sistem se je zlasti izkazal na področju »družbenih dejavnosti« (ali »javnih storitev«, kakor bi rekli zdaj). Z zdravstvom, izobraževanjem, kulturo, pokojninami, socialo so upravljale »samoupravne interesne skupnosti«, sestavljene iz delegatov izvajalcev (delavk in delavcev v zdravstvu, izobraževanju, sociali itn.) in delegatov uporabnic in uporabnikov. Odločitve so se sprejemale s konsenzom obeh delegacij. S tem sistemom »družbenega upravljanja« so se izognili državno-administrativnemu upravljanju teh področij, onemogočena pa je bila tudi komercializacija teh dejavnosti.
[nadaljevanje oz. drugi del prispevka lahko najdete na naši spletni strani]
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega