Ameriški senat je včeraj potrdil zakon, ki prepoveduje stavko železničarskih sindikatov. Pred tem je senat zavrnil amandma, ki bi uvedel 7 dni plačanega bolniškega dopusta ter potrdil zakon, ki delavcem zagotavlja NIČ dni bolniškega dopusta. Ameriški demokrati so po pričakovanjih še enkrat postavili šefe pred delavce in tako izdali delavski razred.
Železniški delavci so od železniških podjetji zahtevali boljše pogoje dela. Med drugim so izpostavljeni zahtevnim urnikom, zaradi katerih so si nekateri težko vzeli prost dan, železniški sindikati pa so zahtevali, da železniška podjetja dodajo plačano bolniško dobo za delavce, kar so podjetja zavrnila. Delavci tudi pravijo, da so njihova delovna mesta postala bistveno bolj zahtevna, ker so železnice v zadnjih šestih letih, ko so prenovile svoje poslovanje, ukinile skoraj tretjino delovnih mest. Medtem ko so se razmere za delavce skozi leta slabšale, pa so direktorji petih velikih železniških podjetij samo v letu 2021 v povprečju prejeli več kot 16 milijonov dolarjev.
V ponedeljek ta teden je koalicija več kot 400 organizacij kapitala zahtevala od ameriškega kongresa, da sprejme takojšnje ukrepe za preprečitev stavke na železnicah. Temu je sledil poziv predsednika Bidna naj kongres posreduje in glasuje o prepovedi stavke. Odločitev ameriškega senata, da onemogoči stavko torej sledi zastoju v pogajanjih med tovornimi železniškimi podjetji in njihovimi sindikati. Senat je glasoval za sprejetje predloga zakona, ki bi uvedel pogoje pogodbe, o kateri so se septembra pogajala tovorna železniška podjetja in večina njihovih sindikatov ter za prepoved stavke železniških delavcev.
Po mesecih pogajanj in dogovoru, ki ga je izpogajala Bidnova administracija, izjemno donosna železniška podjetja še naprej niso hotela zagotoviti niti enega samega dneva plačane bolniške železniškim delavcem. Štirje od 12 vpletenih sindikatov, ki predstavljajo večino (približno 115.000) tovornih železniških delavcev, dogovorov ni sprejelo in je zahtevalo dodatne plačane bolniške dni ter ohranitev možnost stavke. V tem videu si lahko ogledate zakaj so nekateri delavci zavrnili dogovor: https://youtu.be/Rv_vG9i8AmQ.
Na mizi senata je bil tudi predlog amandmaja, ki bi uvedel sedem dni plačanega bolniškega dopusta, a ga je senat z 52 glasovi za in 43 proti zavrnil. Pred tem je glasovanje potekalo tudi v predstavniškem domu ZDA, kjer so skoraj vsi demokrati glasovali za omejitev pravice do stavke železniških delavcev, vključno z levičarskimi ikonami Alexandrio Ocasio-Cortez in Ilhan Omar. Še enkrat je celotna Demokratska stranka, od njenega »zmernega« do »naprednega« krila, pokazala, kje stoji: trdno na strani kapitala, proti delavskemu razredu.
Tako senat kot predstavniški dom sta tako glasovala za prepoved stavke. Stavka naj bi potekala po 9. decembru, tip pred prazniki, in naj bi ameriško gospodarstvo stala 2 milijardi dolarjev na dan. Preko železnic pa se v ZDA prevaža približno 40 % državnega tovora. Strukturni položaj železniških delavcev je tu ključnega pomena, saj bi zaustavitev železniškega omrežja povzročila takojšen in hud šok v dobavni verigi, kar delavcem nudi pomemben vzvod. Kljub temu, da jim je bila stavka prepovedana, pa bi lahko bi lahko železniški delavci izkoristili to začasno okno visokega vzvoda in organizirali „divjo stavko“, čeprav je le-ta malo verjetna, saj bi lahko posledično prišlo do odpuščanj, pravnih ukrepov in celo morebitnega vpoklica policije ali nacionalne garde.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega