V mesecu decembru smo še bolj kot ponavadi izpostavljeni številnim humanitarnim akcijam, katerih skupni cilj je »polepšati« praznike in olajšati stiske mnogim v socialnih in finančnih stiskah, ki si ne bodo mogli privoščiti preobloženih miz in dragih božičnih daril, kot nam praznike (pre)pogosto prikazujejo oglaševalci v reklamah med preklapljanjem televizije. Še več, so mnogi, ki si ne bodo mogli privoščiti niti plačila položnic, vse dražjih živil iz trgovine in ogrevanja stanovanj. »Čarobni december« bo mimo, stiske ljudi in revščina pa bosta ostala.
Tovrstne humanitarne akcije se v decembrskih dneh pogosto znajdejo v središču medijske pozornosti in odstirajo tančice najhujše revščine v naših soseskah, ulicah, vaseh. Na drugi strani so pogosto podjetja, posamezniki in korporacije, ki te humanitarne akcije organizirajo in so preko kapitalističnega izkoriščanja sokrive za nastali položaj. Naj samo opomnimo, da se je v zadnjih dveh letih premoženje desetih najbogatejših zemljanov podvojilo, medtem ko je več kot 160 milijonov ljudi bilo pahnjeno v revščino. https://bit.ly/3ulPZln Mediji, ki humanitarne akcije promovirajo, se hkrati zahvaljujejo za »velikodušnost« podjetjem za donacije. Le malokrat zasledimo naslavljanje sistemskih vzrokov za revščino, saj bi le-to iznakazilo idealistično podobo prazničnega humanitarizma.
Humanitarizem v kapitalističnem sistemu je mogoče obravnavati iz več zornih kotov. Iz širšega, globalnega vidika je vprašanje le-tega neposredno vezano na sodobni imperializem. Globalni humanitarni sistem, ki vključuje na tisoče nevladnih organizacij, vsako leto rešuje na milijone življenj. Preživetje vsakega 33. zemljana je odvisno od humanitarne pomoči in več kot 80 milijonov ljudi je trenutno brez domovanja ali na begu zaradi vojn. Na drugi strani še nikoli poprej v zgodovini ni bilo višjih denarnih zneskov in ostalih donacij namenjenih za humanitarno pomoč predvsem za države periferije.
Multimiljarderske elite v imenu filantropije prav tekmujejo, kdo bo v javnosti izpadel bolj humanitarno. S svojimi bajnimi donaciji v resnici ne rešujejo problema, ampak ga še dodatno poglabljajo s tem pa hkrati utrjujejo svoje pozicije moči. Visoke donacije nikoli ne izhajajo iz čistega altruizma, ampak kvečjemu predstavljajo sredstvo za pretvarjanje profitov v alternativne oblike kapitala. Elite svojo »velikodušno« ravnanje pogosto označujejo kot »povračilo družbi«, kakor da bi se želeli moralno odkupiti za razkošje in bogastvo, ki ga uživajo. Prav tako ni naključje, da v globalnem smislu največ sredstev prihaja iz držav kapitalističnega centra v države periferije. Temu bi lahko dodali še obsežne infrastrukturne projekte (gradnja cest, šol, električnih omrežij ipd.), ki so namenjeni t.i. »državam v razvoju«, a v resnici največkrat služijo še dodatnemu izkoriščanju naravnih virov in delovne sile v teh državah.
Drugi, ožji vidik, je zgolj preslikava globalnega humanitarizma na razredno družbo. Tudi v naši družbi imamo svoje milijonarje, podjetja in posameznike, ki so v mesecu decembru še posebej izpostavljeni, kot dobrotniki, ki revnim olajšujejo stiske. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v Sloveniji okrog 234.000 ljudi, med katerimi so najbolj izpostavljene upokojenke in prekarne delavke. Ko se bo prah okrog čarobnega decembra polegel, se številke ne bodo bistveno spremenile, kvečjemu se bo število revnih še povečalo. Humanitarne akcije bodo delovale zgolj kot obliž na rano revščine in stisk, ki se zaradi tega ne bo zacelila, ampak samo začasno prikrila.
Iz vidika kolektivnega povezovanja delovnih ljudi ima lahko humanitarizem tudi pozitiven učinek, toda le-ta hitro izzveni, če za njim ni nobene druge naprednejše ideologije. Največkrat se vprašanje humanitarizma povezuje z moralo. Iz tega vidika je potrebno objasniti, da je darovanje in pomoč sočloveku samo po sebi dobro. Namen kritike humanitarizma je opozoriti na naraščanje neenakosti, revščino in številne stiske, ki jih le-ta ne bo odpravil. Te bodo odpravljene zgolj skupaj z odpravo izkoriščanja vseh delovnih ljudi, predvsem pa tistih, katerim je humanitarna pomoč v prvi vrsti namenjena.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega