Kot smo pisali v začetku decembra (https://bit.ly/3KecLoy) je na Bidnov poziv senat ZDA prepovedal železničarsko stavko, ter zavrnil zahteve, ki so jih podali železniški delavci. Ti so opozarjali na obupne delovne pogoje, ki močno škodujejo njihovemu zdravju in vplivajo na varnost železniškega prometa
3. februarja malo pred deveto zvečer je v bližini East Palestina v Ohiu prišlo do dramatičnega iztirjenja tovornega vlaka v lasti železniške firme Norfolk Southern. Dolg je bil skoraj 3 kilometre in tehtal 18 000 ton! Imel je 150 vagonov, od katerih jih je 9 bilo praznih, ostali pa so prevažali različne, povečini zelo strupene kemikalije Med njimi tudi butil akrilat, etilheksil akrilat ter vinil klorid, ki je bil v 14 od 50 iztirjenih vagonov. Ta plin je močno kancerogen, ko pa se zmeša z vodo pa lahko tvori močno kislino, kar je problem pri vdihavanju lahko vodi do opeklin v pljučih. Isti dan je ameriška Agencija za zaščito okolja (United States Environmental Protection Agency) začela z monitoringom okolja.
5. februarja je guverner Ohia ukazal evakuacijo območja v radiju ene milje od nesreče, naslednji dan pa pa so začeli s kontroliranim zažigom petih tankov vinil klorida. Pri tej kemični reakciji so v zrak prišle večje količine fosgena in vodikovega klorida, ki ob prisotnosti vlage postane močno korozivem, kar lahko vodi do pojava kislega dežja. 9. februarja so se lahko prebivalci East Palestina vrnili v svoje domove pod zagotovili, da je zrak čist in pitna voda kljub razlivu kemikalij neonesnažena. Istočasno so vlaki ponovno začeli voziti po očiščeni železniški progi.
Od takrat naprej prebivalci v bližini nesreče poročajo o umiranju hišnih ljubljenčkov, perjadi, rib v onesnaženih potokih, slabem počutju, glavobolih, problem z dihanjem in nenavadnem vonju v zraku. Prav tako so lokalne oblasti pred dnevi izdale opozorilo, da zaradi potencialne kontaminacije podtalnice voda iz pipe ni pitna, zaradi večjega izpusta kemikalij, kot so sprva mislili. Nove analize sicer kažejo, da je voda že pitna, kljub temu pa celotnega obsega nesreče ne poznamo. Verjetno ga bodo pokazale raziskave, posledice zastrupitve okolja pa bodo še desetletja trpeli delovni ljudje East Palestina in okoliških krajev! Mnogi razmišljajo, da bi se zaradi tega izselili.
Kaj ima vse to z železničarsko stavko Railroad Worker United, zveza železničarskih sindikatov, je odgovornost za nesrečo naptrila na poslovni model, znan kot “Precision Scheduled Railroading”, ki ga zaznamujejo tvegane prakse kot predolgi in pretežki vlaki, rezi vzdrževalnega in drugega železniškega osebja, zanemarjanje propadajoče infrastrukture in tehnike vlakov, predvsem zavor, predolgi delavniki in kronična izčrpanost, omejeno izobraževanje delavcev in velik “turnover” delavcev – z drugimi besedami profitna naravnanost poslovanja železniških firm, med njimi tudi Norfolk Southern (https://conta.cc/3k1CPZ9).
Podobna debata, vezana na regulacijo železniškega prometa pa se v ZDA odvija že več kot 20 let. V začetku dvatisočih so zvezni regulatorji želeli uvesti uvedbo obveznih elektronsko nadzarovanih pnevmatičnih (ECP) zavor, ki bi skrajšale zavorni čas v primerjavi z zračnimi zavorami, ki so tehnologija iz 19. stoletja. Za slednje je značilno, da ustavijo vsak vagon posebej – od prvega do zadnjega – kar lahko pri prehitrem zaviranju povzroči iztirjenje vlaka. ECP zavore po drugi strain upočasnjujejo vse vagone na enkrat in je nevarnost iztiritve manjša!
Sprva so bila železniška podjetja, med njimi tudi Norfolk Southern strasten zagovornik ECP zavor, zaradi njihove varnosti, bi lahko naprednejši vlaki bili oproščeni upoštevanja mnogih predpisov in varnostnih inšpekcij, kar bi pospešilo transport. Leta 2014 so v ZDA tako želeli narediti ECP zavore obvezne za vse vlake in na splošno zaostriti zakonodajo glede transporta nevarnih kemičnih snovi. Ta premik se je zgodil v luči večih hudih železniških nesreč v tistem letu, vendar je naletel na hud odpor železniške, naftne in kemične industrije, češ da bi bili predlagane spremembe vodile v prevelike izgube za podjetja. Obamova administracija je klonila pod pritiski in sprejela zakonodajo, ki je bila precej manj stroga od prvotne, kljub temu pa so sprejeli obvezno rabo električnih zavor.
Po volitvah, pred katerimi so železničarske firme republikancem donirale šest milijonov dolarjev, je bila leta 2017 obvezna raba električnih zavor ukinjena in zakonodaja se je vrnila nazaj na stare tire. No, če smo natančni se je vrnila na stare tire, dokler ni v Ohiu prišlo do iztiritve o kateri pišemo tokrat. Zvezna raziskava je pokazala, da je do te iztiritve prišlo zaradi okvare osi na enem izmed vagonov. Čeprav ECP zavore nesreče verjetno ne bi preprečile, bi pa verjetno zmanjšale nastalo škodo. Poleg tega je treba omeniti tudi bizarno dejstvo, da že pod ohlapno Obamovo zakonodajo ta vlak ni obravnavan, kot “visoko vnetljiv vlak”, ker ni ustrezal tam začrtanim kriterijem – kljub temu, da je več kot očitno šlo za zelo nevaren vnetljiv tovor.
Jasno je torej, da je gonilo profit in ne učinkovit in varen transport! Sedem največjih železničarskih firm, med njimi Norfolk Southern, so v zadnjem desetletju porabile več denarja za nakup lastnih delnic – da bi zvišale dobičke svojim delničarjem, kot za investicije v varnostno opremo. Iste firme so zmanjšale število svojih delavcev za 30%, da bi dosegle svoj cilj vzpostavitve rednih urnikov tovornih vlakov (precision scheduled railroading), kar je nedvomno še poslabšalo varnostno situacijo na tovornih vlakih. Ob povedanem ni čudno, da gre število nesreč vlakov v lasti Norfolk Southern v zadnjih letih navzgor (https://bit.ly/3k0SVSQ).
Res je, da se bodo nesreče vedno dogajale, vendar se jih mnogo da preprečiti ali zmanjšati nastalo škodo z premišljeno regulacijo in načrtnim vlaganjem, ki poveča varnost transporta, izboljša delovne pogoje, primerno klasificira tovor in podporo tistim katere nesreče prizadenejo. To pa je možno le v družbi, kjer so produkcijska sredstva v kolektivni lasti in kjer planiranje ni podvrženo profitnemu motivu, temveč družbenim potrebam!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega