Na današnji dan, revolucionarnega leta 1848, sta Karl Marx in Friedrich Engels po naročilu Komunistične lige izdala enega najbolj prevajanih in svetovno znanih marksističnih del: Manifest komunistične partije. Manifest je nastal kot rezultat drugega kongresa Lige (potekal konec leta 1847), ki je Marxu in Engelsu zadal nalogo, da zapišeta programski dokument stranke. Osnutek dokumenta je nastal v začetku leta 1848 v Nemčiji, nato pa ga je Marx poslal v London, da bi ga natisnili v tiskarni Nemškega delavskega izobraževalnega društva. Rokopis se sicer ni ohranil, prvi Manifest pa je bil izdan kot 23-stranska brošura v temno zelenem ovitku.
Prva objava manifesta je postala podlaga za vse kasnejše avtorizirane izdaje, ki so se ob revolucionarnem prebujanju proletariata v Evropi, ena za drugo prevajale v različne evropske jezike – prva izdaja v francoščini je izšla že istega leta le nekaj dni pred junijsko vstajo v Franciji. Sledili so še prevodi v danščino in poljščino, nato pa še v italijanščino, španščino in angleščino. V slovenščini je izšel ob počastitvi praznika dela, 1. maja, leta 1908 v Idriji. Danes ga berejo delovni ljudje po svetu v več kot 200 jezikih.
Ob vsaki pomembnejši obletnici izdaje ali ob vsaki novi izdaji tega kultnega dela, se vedno znova porajajo vprašanja glede aktualizacije in aplikacije manifesta v obstoječo kapitalistično realnost. Potreba po številnih novih interpretacijah in znanstvena marksistična obravnava manifesta skozi čas samo dokazujeta, to kar sta Marx in Engels zapisala že v predgovoru k nemški izdaji leta 1872: »Naj so se razmere v zadnjih petindvajsetih letih (od prve izdaje) še tako spremenile, so splošna načela, razvita v tem manifestu, v splošnem še danes popolnoma veljavna. Tu in tam bi bilo treba popraviti kako posameznost. Praktična uporaba teh načel razglaša sam Manifest, bo povsod in vedno odvisna od zgodovinsko obstoječih okoliščin.«
Manifest je skozi zgodovino dobil vlogo medija za politizacijo delavskih gibanj po svetu. Poudarja pomembnost in nujnost aktivne vključitve delavskih množic v boj za izpeljavo končnega cilja – revolucije. Poudarja nujnost revolucije za osvoboditev delavskega razreda in celotne družbe, saj je slednje mogoče zgolj ob popolni zrušitvi kapitalizma in ne zgolj v njegovih administrativnih spremembah: »Vsa dosedanja gibanja so bila gibanja manjšin ali v interesu manjšin. Proletarsko gibanje je samostojno gibanje ogromne večine v interesu ogromne večine. Proletariat, najnižja plast sedanje družbe, se ne more dvigniti, se ne more zravnati, ne da bi pognal v zrak vso vrhnjo stavbo plasti, ki tvorijo oficialno družbo.«
V luči obstoječih razmer, kjer se kot mantra poudarja kreativnost, delavnost, ustvarjalnost podjetnikov, ki naj bi v družbi ustvarjali dodano vrednost in nenehno šikaniranje delavcev ter zmanjševanje pomena delavskih bojev, je vredno izpostaviti izbrani citat: “Ugovarjali so, češ da se bo z odpravo privatne lastnine nehala vsaka dejavnost in da bo zavladala splošna lenoba. Potemtakem bi morala buržoazna družba že zdavnaj propasti zaradi lenobe, kajti tisti, ki v tej družbi delajo, ne pridobivajo, in tisti ki v tej družbi pridobivajo, ne delajo. Vsi ti pomisleki izzvenijo v tavtologijo (opisovanje določenega koncepta z različnimi besedami istega pomena), češ da ni več mezdnega dela, kakor hitro ni več kapitala.”
Ob obletnici vabimo k branju spletne verzije manifesta, ki jo najdete na spodnji povezavi. Za konec pa samo še: Proletarci vseh dežel združite se! http://bit.ly/3Ie2w0A
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega