Na Radio Študent 89,3 MHz so od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani maja lani zahtevali dokumente o tem, kako ta porablja milijone študentskega denarja. O zadevi bi moral ŠOU odločiti v enaindvajsetih dneh, a leto pozneje, po številnih pritožbah, poslanih zahtevah in posredovanju tako informacijske pooblaščenke kot tudi upravne inšpekcije, zahtevanih dokumentov še kar niso prejeli. Od ŠOU v Ljubljani javno zahtevajo, da naj novinarjem in novinarjem Radia Študent predložijo zahtevane dokumente in da naj na novinarska vprašanja odgovarjajo v zakonsko določenih rokih. Zakaj je takšno zavlačevanje in onemogočanje novinarskega dela problematično?
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je avtonomna od države in univerze, večino denarja (cca 80 odstotkov) pridobi iz koncesijske dajatve na študentsko delo. Vsi, ki delajo preko študentske napotnice, prispevajo 3, 8 odstotka od vsakega plačila za opravljeno delo. Ta denar bi naj bil namenjen dejavnostim, ki so v interesu vseh študentk in študentov. Logično bi torej bilo, da bi študentje lahko skupaj demokratično odločali o porabi denarja.
A v praksi se zatakne že pri vprašanju, čemu se namenja študentski denar, saj ŠOU v Ljubljani te dokumente kar se da dolgo drži v tajnosti ter selektivno odgovarja na novinarska vprašanja, zaradi česar je že morala posredovati informacijska pooblaščenka in upravna inšpekcija. Tudi nova sestava študentskega zbora, ki se je konstituirala po volitvah oktobra lani, nadaljuje zdaj že ustaljeno prakso prikrivanja informacij.
Radio Študent kot edini medij, ki sistematično pokriva študentske tematike, se neprestano sooča s problemom pridobivanja informacij javnega značaja. Naj poudarimo, da je sodelavstvo Radia Študent sestavljeno večinoma iz študentk in študentov, ki delo opravljajo za simbolično plačilo v svojem prostem času in od poročanja nimajo nikakršnih zasebnih koristi.
O kakšni vsoti denarja sploh govorimo? Iz naslova dajatve od študentskega dela je ljubljanska študentska organizacija leta 2021 razpolagala z 2.370.000 evrov, leta 2022 pa s 3.330.000 evrov. Kam gre denar? V javno objavljenem proračunu je zapisano, da je predsedstvu namenjenih 236 tisoč evrov, ni pa navedeno, kako predsedstvo ta denar porablja. Informacije o končni porabi študentskega denarja novinarke in novinarji Radia Študent poskušajo pridobiti preko zahtev do informacij javnega značaja.
Po posredovanju informacijske pooblaščenke in upravne inšpekcije jim je aprila 2022 po enem letu truda uspelo pridobiti podatke o poslovanju ŠOU med leti 2016 in 2020. Na podlagi podatkov so ugotovili, da so si funkcionarji s študentskim denarjem privoščili izlet v Banja Luko, plačali pogostitev poslovnih partnerjev, največ denarja za honorarji so namenili telefonskim naročninam funkcionarjev ŠOU. Leta 2019 so več kot 10 tisoč evrov namenili za prevoze s taksiji.
Maja lani so na Radiu Študent naslovili novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero so želeli pridobiti podatke o porabi denarja v času mandata takratnega predsedstva. O zahtevi bi ŠOU v Ljubljani moral odločiti pred več kot enim letom, pozvala sta jih tako informacijska pooblaščenka kot tudi upravna inšpekcija, a tudi tokrat so se odločili za zavlačevanje postopka. V začetku junija letos so na Radiu Študent prejeli manjši del dokumentov. Upravna inšpekcija je direktorju Klasincu kot odgovorni osebi konec lanskega leta že izdala globo, ker radiu ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.
Naj spomnimo, da so na Radiu Študent na podlagi pridobljenih dokumentov v preteklosti pripravili mnogo prispevkov o tem, čemu ŠOU namenja skupen študentski denar. V prostorih študentskega Kampusa so na primer obnovili svoje prostore za zasebni waldorfski vrtec, obnovo pa je izvedlo podjetje bivšega svetovalca ŠOU. Med drugim so s študentskim denarjem uredili in opremili prostore zasebnemu brivcu. Med epidemijo so bivši ženi direktorja Kampusa, ki ima v prostorih ŠOU-a lepotni salon, znižali najemnino.
Več kot očitno je, da milijoni, ki jih ljubljanska študentska organizacija namenja vlaganju v Kampus, nimajo nikakršne veze z interesi študentov. Ti namreč plačujejo dvojno ceno – najprej z delom preko študentske napotnice, nato pa še kot uporabniki komercialnih storitev, ki jim jih ŠOU skuša prodati po tržnih cenah. V zvezi z investicijami v Kampus, ki je že vrsto let najbolje financiran zavod ŠOU, so novinarji letos zahtevali dokumente glede novih investicij, a nanje – nič kaj presenetljivo – še vedno čakajo.
ŠOU velik delež proračuna namenja tudi za odvetniške storitve. Lani so za odvetniško svetovanje samo v letu 2020 porabili več kot 70 tisoč evrov. Odvetniške storitve so recimo koristili tudi v primeru, da so novinarki Radia Študent preprečili dostop do informacij javnega značaja.
Birokratsko-pravni postopek, ki se izvaja preko informacijskega pooblaščenca, je zamuden, kot vidimo v primeru Radia Študent, se po enem letu ni premaknil nikamor. Sprememba je le ta, da je direktor Klasinc prejel globo, za katero niti ni jasno, če jo je plačal iz lastnega žepa, ki mu ga tako ali tako polni ŠOU, ali pa iz proračuna ŠOU.
Ker je ŠOU formalno ustanovitelj Radia Študent, so novinarke in novinarji v nezavidljivem položaju. Prav njihovo ažurno poročanje je namreč razlog, da jim ŠOU na dolgi rok znižuje sredstva. Selektivno odgovarjanje na novinarska vprašanja, onemogočanje vpogleda v dokumente in grožnje z zmanjševanjem sredstev za delovanje radia še dodatno otežuje poročanje.
Novinarsko delo ne bi smelo biti odvisno od dolgoletnih birokratskih in sodnih postopkov, ki dopuščajo izigravanje in izkoriščanje pozicije moči napram novinarkam in novinarjem. Študentski davki pa ne bi smeli biti namenjeni zasebnim interesom, kaj šele onemogočanju kakršnemu koli poskusu delovanja za interese študentske skupnosti.
A takšne prakse nas v kapitalističnem sistemu ne bi smele presenečati. Pravo in zakoni so le odraz razmerja moči v družbi. Poveličevanje pravne države kot edine pristojne za razsojanje, kaj je pravično in kaj ne, je nesmiselno. Tudi v primeru, ko je pravo lahko do neke mere na strani izkoriščanih, so ti postopki dolgotrajni in tako varujejo nosilce moči in kapital.
Uredništvo Rdeče pese podpira novinarke in novinarje Radia Študent pri njihovih prizadevanjih za ažurno poročanje o porabi študentskega denarja in nepristajanju na pritiske kapitala.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega