Članice in člani komisije za človekove pravice pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so včeraj poslankam in poslancem Državnega zbora poslali javno pismo naslovljeno »Za ustavnost in proti zlorabam prava.« V njem vlado označujejo za avtokratsko, nesposobno obvladovanja pandemije in ji očitajo grobo teptanje človekovih pravic.
Z mnogimi kritikami škodljivega delovanja trenutne vlade se lahko načelno strinjamo. Vendar pa opisani vzroki, primeri in metode reševanja obstoječega stanja, ki jih ponujajo akademski veljaki, kažejo na njihovo ujetost v liberalni status quo, ki je pripeljal do sedanje situacije. Kot primer nasilja navajajo označevanje “univerzitetnikovega branja Ustave RS in akademikovo branje pesmi za nasilje”. Medtem pa Sloveniji rastejo delovna taborišča za tuje delavce, sindikalistke in sindikalisti pa se soočajo z odpovedmi zaradi boja za delavske standarde in pravice. Noro. Akademski slonokoščeni stolpi postajajo vedno višji.
Kot enega izmed ključnih grehov vlade navajajo njeno vladanje z odloki in ne z zakoni. Takšno problematiziranje forme in zanemarjanje vsebine se vleče skozi celotno pismo. Da bi bila mera (pre)polna pa Evropsko unijo (o njeni nedemokratičnosti smo že pisali https://bit.ly/3bEtpLu) označijo za dragoceno nadnacionalno povezavo držav, nezaupanje ljudi v njo, pa naj bi bila posledica kljubovanja predsednika vlade njenim ustanovam in vodilnim osebam.
Napačno prepoznani vzroki in primeri popolnoma odmaknjeni od vsakdana delovnih ljudi, pripeljejo podpisnice in podpisnike pisma do napačnih naslovnikov in napačnih rešitev. Ob koncu pisma namreč vse svoje upanje položijo na poslanke in poslance. Predstavnike političnih elit, ki so v zadnjih 30 letih privatizirali družbeno premoženje, močno omejili referendumsko odločanje, nas popeljali v zvezo NATO, shirali javne storitve in prekarizirali trg delovne sile.
V odrešilno demokratično moč parlamenta upe polaga le še liberalni establishment, čeprav je parlament – in to je v zadnjih dveh letih postalo očitno prav vsakomur – samo še tržnica za interese posameznikov, strank ali interesnih skupin, ki je popolnoma ločena od volje ljudstva, razen obsežne marketinške kampanje na vsake štiri leta, ki ji rečejo volitve. Politike in demokracije v parlamentu skoraj ni več: njihov gospodar je kapital, ločijo se samo po načinu, kako administrirati slovenski kapitalizem in seveda pri vprašanjih kulturnega boja.
Avtoritarne prakse so povsod okoli nas. Delovna mesta so očiščena demokratičnega odločanja. Lokalni šerifi harajo po naših občinah. Država izvaja sistemsko nasilje. Nič od tega ne bodo rešili pozivi k spoštovanju ustavnega reda, ki zakonsko ureja pogoje kapitalističnega izkoriščanja. Nič od tega ne bodo rešili predstavniki političnih elit v parlamentu. Kot pravi Internacionala »Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja, bo delo naših lastnih rok.«
Članek: (JAVNO PISMO) Člani SAZU poslancem: Lahko nas reši le vaše ravnanje (https://bit.ly/3wkWogY)
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega