“Tistim, ki se morajo boriti za družbo, v kateri se bogastvo ne kaže kot »ogromna zbirka blag« in v kateri se »virov vsega bogastva«, človeških bitij in narave, ne uničuje.”
M. Lebowitz – posvetilo bralcem knjige “Socialistična alternativa”
19. aprila je preminil Michael Lebowitz, marksistični ekonomist in vsestranski mislec, ki je z originalnimi prispevki pomagal k poživitvi in razvoju marksizma. Navdihnil je številne mlajše socialistike in socialiste ter jih usmeril na pot raziskovanja in vključitve v boje za možnost izhoda iz kapitalizma. Izhoda, ki je, ob okoljskem zlomu in militarizmu, v zadnjih letih spet pritegnil številne aktiviste in aktivistke ter delovne ljudi po vsem svetu, ki ga razumejo kot glavni izziv in glavno rešitev za človeštvo.
Njegovo prelomno delo je “Beyond Capital: Marx’s Political Economy of the Working Class”, s katerim je želel dopolniti Marxov pogled in vanj vključiti več poudarka na delavskem razredu ter njegovi reprodukciji v okvirih kapitalizma. Hkrati je v tej knjigi uvedel temo, ki je postala stalnica njegovega dela – poudarek na hkratnem spreminjanju okoliščin in spreminjanju samega sebe, kar je Marx imenoval “revolucionarna praksa”.
Lebowitz je tudi mnogim v Sloveniji odprl miselno pot onkraj akademskih ideologij in socialistične nostalgije. Založba Sophia je pred leti izdala njegovo knjigo “Socialistična alternativa”. V njej razdela t.i. socialistični trikotnik: osnovni pogoji za dobro družbo temeljijo na treh ključnih točkah: družbeni lastnini produkcijskih sredstev, delavskem soupravljanju ter zadovoljevanju skupnih potreb in ciljev. Vzemite jo v roke: https://zalozba-sophia.si/…/2014/socialisticna-alternativa
Lebowitz je večkrat obiskal Slovenijo. Konec 80. letih je preučeval jugoslovanski model socializma in predaval v Kumrovcu, leta 2013 pa je bil gost Prvomajske šole, marksistične konference, ki je doživela le nekaj izvedb. Čeprav je bil tudi kritičen do jugoslovanskih poskusov gradnje socializma, je v njem – predvsem v njegovi ideji samoupravljanja – videl model, ki je se mnogo bolj približal socialistični ideji kot npr. sovjetski režimi.
Lebowitz ni bil le teoretik. Dolga leta je bil svetovalec Huga Chaveza v Venezueli, kjer je postal eden od glavnih mislecev bolivarske revolucije. Kljub temu do venezuelskega projekta ni bil apologetski, ampak je vedno poudarjal tudi stranpoti chavistov. Latinsko Ameriko je odlično poznal tudi prek žene Marte Harnecker, ki je več desetletji spremljala in pisala o delavskem gibanju na celini, vse od svoje udeležbe v ekipi Salvadorja Allendeja. Po puču v Čilu je zatočišče našla na Kubi. Modele iskanja poti v Latinski Ameriki je Lebowitz cenil kot nekaj posebnega, predvsem zaradi prilagoditve lokalnim posebnostim ob spoštovanju tradicije avtohtonega ljudstva.
Ob njegovi smrti vas vabimo, da vzamete v roke katero od njegovih knjig ali kliknete na enega od njegovih navdihujočih člankov in zapisov. Za kratko branje pa vam ponujamo tudi intervju ob njegovem zadnjem obisku Slovenije: https://www.mladina.si/…/michael-a-lebowitz-socializem…/
Na fotografiji Michael Lebowitz v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega