Sistem umetne inteligence, t.i. »ChatGPT«, ki se je kot klepetalnik umetne inteligence pojavil lansko leto ter je pred kratkim zaživel v novi različici, postaja vse bolj priljubljena tema vsakdanjih pogovorov. V okviru digitalne preobrazbe družbe, se zdi, da bo umetna inteligenca prevzemala vse več (miselnih) nalog človeka in v javnosti se upravičeno pojavljajo vprašanja kot so: ali bodo roboti “vzeli” naše službe in organizirali naša življenja? Razprava o nadomeščanju dela človeka iz strani tehnoloških inovacij ni nova – navsezadnje smo ji priča že vse od začetka prve industrijske revolucije, ko so angleški ludisti razbijali stroje po tekstilnih tovarnah v strahu pred izgubo dela.
»Roboti bodo prevzeli naše službe in nadomestili delo človeka«, lahko večkrat slišimo v javnih razpravah, tudi v naših osrednjih medijih. A zadeva še zdaleč ni tako enostavna. Kapitalu namreč ni v interesu, da povsem nadomesti človeško delo, saj vsako mezdno delo človeških rok in uma ustvarja profit, temu pa se lastniki kapitala ne bodo zlepa odrekli.
Kar lahko resnično pričakujemo od vdora umetne inteligence in robotov na trg delovne sile, je le še večja odtujitev človeka od njegovega dela, ali kot razlaga Karl Marx ločitev od proizvodov svojega lastnega dela in od proizvodnih sredstev. Marx je bil mnenja, da je prav ta odtujitev povzročila odtujitev delavcev od njihovega bistva in ustvarila nove družbene probleme.
Vpeljava umetne inteligence v naša življenja resnično predstavlja nov družbeni problem. Kljub vse večji robotizaciji proizvodnje, roboti še zdaleč niso nadomestili dela ljudi po proizvodnih halah, kjer je za upravljanje robota še zmeraj potrebno delo človeka. Pri vpeljavi umetne inteligence ter robotizaciji dela gre zgolj za novo orodje, ki ga in ga bodo lastniki kapitala uporabljali za še večje izkoriščanje delavk in delavcev, saj bo delo umetne inteligence negativno vplivalo na plače in pogoje dela, v nekaterih panogah pa povečalo brezposelnost. Z vpeljavo novih tehnologij v proizvodnjo in človeško delo lahko pričakujemo zgolj utrjevanje bogastva in moči vladajočih razredov.
Temu pritrjuje tudi poveden podatek o tem, da so lastniki proizvodnih sredstev in kapitala po večini tudi lastniki novih tehnologij umetne inteligence. Za primer vzemimo denimo podjetje Open AI, ki je razvilo zloglasni »ChatGPT«. Eden izmed ustanoviteljev le-tega je Elon Musk, ki je že dobro znan po izkoriščanju svojih zaposlenih, zgolj v letošnjem letu pa je samo zasebno podjetje Microsoft v Open AI vložilo že 10 milijard dolarjev. Tehnološke inovacije v zasebnem lastništvu, ki so podrejene profitnemu motivu nikoli niso in nikoli ne bodo služile družbenemu napredku. Temu nenazadnje pritrjuje nasprotje med tehnološko razvitostjo sodobnega sveta na eni strani ter poglabljanju družbene neenakosti na drugi.
Nove tehnologije in gospodarski sistemi korenito preoblikujejo družbo in spreminjajo medsebojne odnose med ljudmi. Uvajanje umetne inteligence na delovno mesto bi v tem kontekstu lahko obravnavali kot nadaljevanje tega trenda. Umetna inteligenca lahko temeljito spremeni naravo dela, saj so v kapitalizmu vsi poklici podvrženi logiki dobička, mezdni delavci, tudi tisti visokokvalificirani, pa uvajanju tovrstnih tehnologij v lastništvu kapitalistov ne morejo konkurirati.
Umetna inteligenca je torej produkt kapitalističnega razvoja in se uporablja predvsem za pospeševanje interesov kapitala, najpogosteje na račun delavstva. Z avtomatizacijo delovnih mest in povečano koncentracijo moči v rokah kapitalistov se poglablja odtujenost delavstva in povečuje njihovo izkoriščanje. Ker pa umetna inteligenca postaja del družbene realnosti, je smotrno premisliti tudi o njeni rabi pri vzpostavljanju naprednejših družbenih gibanj. Rešitev je torej izgradnja množičnega socialističnega gibanja, ki bo uporabljajo umetno inteligenco na način, da bo koristila (našim) družbenim potrebam.
Preberite še naša starejša prispevka o sorodnih temah:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega