Pred tremi dnevi je vlada ustanovila strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi predsedniku vlade predlagal mnenja in usmeritve na področju gospodarstva in ekonomske usmeritve Slovenije. Z ustanovitvijo sveta je vlada še enkrat dokazala, da bo usmeritev slovenskega političnega vrha glede pomembnih ekonomskih vprašanj, ki jih bodo najbolj občutili delovni ljudje, ponovno šla v smeri služnosti kapitalu.
Brez dvoma je, da so člani novega sveta bodisi direktni predstavniki kapitala ali njihovi glasniki iz akademskih krogov. Po besedah Roberta Goloba bodo o najpomembnejših vprašanjih, ki se posredno in neposredno tičejo življenj nas vseh (brezposelnost, fiskalna politika, davčna politika, trošenje iz državnega proračuna itd.) odločali posamezniki, ki so »najboljše kar Slovenija premore na področju makroekonomske politike«.
Kdo so pravzaprav ti »strokovnjaki«, ki bodo svetovali predsedniku vlade? Predsedstvo sveta je prevzela Maja Bednaš, ki je na tiskovni konferenci že povedala, da si prizadeva za »uravnoteženost mnenj« pri sprejemanju fiskalne politike. Glede na sestavo sveta »uravnoteženost« pomeni čim večje upoštevanje interesov gospodarstvenikov in lastnikov kapitala. Potrebno je izpostaviti še vidik nedemokratičnosti pri odločanju o vprašanjih glede ključnih ekonomskih usmeritev. Gre namreč za telo, ki ni bilo izvoljeno, ampak imenovano, poleg tega med članstvom ne najdemo nobenega člana iz vrst predstavnikov dela. Kljub temu, da je svet zgolj (po)svetovalno telo predsednika vlade, gre v resnici za še en način lobiranja iz strani kapitala v vladnih vrstah.
Nabor v članstvu sveta je poveden. Med vidnimi obrazi 10-članskega sveta so na primer Mitja Gaspari (minister za finance v Drnovškovi vladi in bivši Guverner Banke Slovenije) in Bojan Ivanc, glavni ekonomist osrednje organizacije kapitala, Gospodarske zbornice Slovenije. Na povabilo v posvetovalno telo sta se z veseljem odzvala tudi Matej Lahovnik in Igor Masten, ki glas kapitala uspešno promovirata v akademskih krogih in s katerima Golob utemeljuje »strokovnost« sveta.
Lahovnik je bil nekoč minister v levo-liberalni vladi, v zadnjih letih pa je tudi v kulturnem smislu prestopil na desno, kar pogosto izkazuje v twiteraški greznici. Nič drugačen ni Masten, ki je pred leti v kolumnah zagovarjal državni rasizem, sicer pa je zvest privrženec fiskalne politike, ki bi v imenu »fiskalne odgovornosti« v prvi vrsti krčil sredstva za javne storitve (zdravstvo, šole, socialni transferji). V duhu gospodarskih posledic pandemije je v osrednjih medijih neprenehoma ponavljal, da so največje težave slovenske politike trošenje javnega denarja in dodatne obdavčitve (kapitala). Gre za jasno usmeritev sveta v smeri zategovanja pasu na račun javnih storitev, kar precej spominja na fiskalne ukrepe po gospodarski krizi 2008.
Golob se je v izjavi za medije po ustanovni seji še posebej pohvalil, da so bili člani sveta izbrani na njegov predlog in izrazil navdušenje nad njihovim odzivom. Vlada že na veliko govori o novi fiskalni politiki in napoveduje obsežno politiko reform javnih financ. Kakšna bo ta, če ji bodo svetovali predstavniki kapitala, je jasno. Na področju davčne politike že vidimo obrise, ki nakazujejo na popolno nedotakljivost interesov kapitala (po novi davčni zakonodaji stopnja obdavčitve kapitala namreč ostaja enaka).
Novi strateški svet za makroekonomijo je tako povsem pod taktirko kapitala. Od članov sveta, po večini neoklasičnih ekonomistov, vključno s pripadniki »čikaške šole«, je pri svetovanju predsedniku vlade pričakovati, da bodo vložili številne napore v promocijo krčenja javnih financ v imenu »fiskalne odgovornosti«, deregulacije gospodarstva, privatizacije javnih storitev ter podeljevanje koncesij kapitalu (čemur smo pri politiki trenutne vlade že priča). Usmeritev vladne politike je torej jasna: poslušnost kapitalu in njegovim glasnikom.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega