Število otrok, ki se v Sloveniji šolajo na domu, strmo narašča. Pred petnajstimi leti so bili v to obliko izobraževanja vključeni zgolj štirje osnovnošolci, v šolskem letu 2012/2013 je njihovo število prvič preseglo mejo stotih, v lanskem šolskem letu se je na domu šolalo 687 učenk in učencev, letos pa se jih bo kar 1613.
Slovenska zakonodaja je na tem področju skoraj popolnoma deregulirana. Staršu tako ni potrebno pojasnjevati, zakaj se bo njegov otrok šolal na domu. Dovolj je, da o tem zgolj obvesti šolo. Ta prav tako nima pristojnosti, da takšno vrsto izobraževanja problematizira oziroma zavrne. Edini pogoj, ki ga mora učenec ali učenka izpolniti, je, da ob koncu šolskega leta opravi preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja.
S sunkovitim povečevanjem števila otrok, ki se šolajo na domu, kot družba korakamo proč od modela podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Modela, ki je med drugim močno prispeval k socialni, ekonomski in politični emancipaciji delovnih žena v našem prostoru (https://tinyurl.com/3n32d64m). Otroci, ki se šolajo doma, so prikrajšani pomembnega dela socializacije, ki se odvija med vrstniki v razredu, na šolskem dvorišču in drugod v šolskem okolišu. Opisani trend hkrati vodi v deprofesionalizacijo pedagoškega dela, k čemur znatno prispevajo tudi zaposlitveni modeli na zasebnih šolah z javno priznanim programom.
Šola je ideološki aparat države. V našem primeru liberalne demokracije, utemeljene na zasebni lastnini produkcijskih sredstev. Slednja omogoča peščici kapitalistov, da upravlja z družbenim bogastvom, ki ga v delovnem procesu kolektivno ustvari delavstvo. Pri tem kapitalisti ne upoštevajo potreb delovnih ljudi in vplivov proizvodnje na okolje, ampak zasledujejo profit. Zdi se, da je vedno več ljudem jasno, da z obstoječim stanjem nekaj “ne štima”, a se žal zatekajo k neustreznim rešitvam – tako glede okoljske krize (https://tinyurl.com/27v5jvrb), kot vsebine šolskih kurikulumov.
Krivičnega reda ne bomo sprevrgli z še več individualizma, z izločanjem iz temeljnih procesov družbenega življenja in škodljivim političnim delovanjem, temveč s kolektivno politično akcijo, katere cilj bo spreminjanje temeljev obstoječega politično-ekonomskega reda.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega