Po osmih letih prevlade konservativcev so na včerajšnjih volitvah večino dobile stranke levo od politične sredine. Volitve je zaznamovalo vprašanje konca odvisnosti od črpanja nafte in plina, zaradi katerih je Norveška najbogatejša država na svetu.
Vendar Norveško kljub temu zaznamuje visoka dohodkovna neenakost – razvoj, ki ga od 60ih let poganja nafta v Severnem morju, je koristil predvsem kapitalističnemu razredu in njegovim podpornikom (managerjem, birokratom).
Državljani so se tako izrekali o prihodnjem razvojnem modelu. Njihovo sporočilo je bilo jasno: socialno in okoljsko trajnostna družba! Ali bodo politične stranke to sporočilo uresničile, pa je drugo vprašanje…
Skoraj vse največje stranke, vključno z zmagovalnimi Laburisti, so izgubile sedeže v parlamentu. Največ je pridobila socialistična stranka Rødt (Rdeča), ki je iz enega parlamentarnega mesta poskočila na osem sedežev. V kampanji so zagovarjali najbolj ambiciozne ukrepe, čim hitrejšo dezinvesticijo infrastruktre za črpanje fosilnih goriv, odpravo prekarnih oblik dela in okrepitev socialne države. Pridobila je tudi socialdemokratska Socialistična leva stranka, ki prav tako zagovarja radikalne okoljske ukrepe.
Bodoči premier, vodja Laburistov J. Grahl Støre, sicer multimilijonar in nekdanji minister v levo-sredinski vladi, ki je izpeljala največji privatizacijski program v zgodovini Norveške, bo koalicijsko vlado verjetno oblikoval s sredinskimi strankami, ne z levimi, saj je trdno zasidran na desnem krilu Laburistov. Pričakovano se zavzema za počasnejši odmik od črpanja nafte in plina, saj da bi “zaustavitev raziskovanja in črpanja škodila norveškemu gospodarstvu”.
Norveška je s prihodki iz fosilnih goriv ustvarila skoraj 1400 milijard vreden državni sklad, ki naj bi skrbel za dobrobit trenutnih in prihodnjih generacij. Vendar ta sklad posluje enako kot vsi kapitalisti: išče najboljše donose v podjetjih, nepremičninah in drugih naložbah po celem svetu (z izjemo mini deleža za napredne projekte, kjer štejejo družbene koristi ne profitabilnost).
Za dejanski preobrat v družbenem razvoju bodo potrebni radikalnejši rezi kot obdavčitve in počasno zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Pogoj za uveljavitev takšnega programa pa je obstoj takih družbenih sil, ki se lahko zoperstavijo logiki kapitala.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega