Zadnji dan februarja je izšlo novo poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah podnebnih sprememb za ekosisteme, biotsko raznovrstnost in človeka ter o zmožnostih in omejitvah narave pri prilagajanju podnebnim spremembam.
Vabimo vas, da si ga preberete: https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/
Če na kratko orišemo, katera najhujša tveganja pretijo Evropi:
1. Smrtnost in obolevnost ljudi ter spremembe v ekosistemih zaradi vročine
Število smrtnih žrtev in ljudi, ki jim grozi vročinski stres, se bo pri dvigu povprečne temperature na 3 ºC v primerjavi z 1,5 ºC povečalo za dva- do trikrat. Pri temperaturah nad 3 °C so možnosti prilagajanja ljudi in obstoječih zdravstvenih sistemov omejene.
Zaradi segrevanja se bo zmanjšal primeren življenjski prostor za kopenske in morske ekosisteme ter nepovratno spremenila njihova sestava, kar se bo nad 2 °C še povečalo. Požarno ogrožena območja se bodo razširila, kar bo ogrozilo biotsko raznovrstnost in ponore ogljika.
2. Posledice vročine in suše za pridelke
V 21. stoletju se za večino evropskih območij predvideva znatno zmanjšanje kmetijske proizvodnje, ki ga ne bo mogoče nadomestiti s pridobljeno proizvodnjo v severni Evropi. Čeprav je v kmetijstvu namakanje učinkovita možnost prilagajanja, bo sposobnost prilagajanja vedno bolj omejena zaradi (ne)razpoložljivosti vode.
3. Pomanjkanje vode
Pri dvigu temperature za 2 °C bo v južni Evropi več kot tretjina prebivalstva izpostavljena pomanjkanju vode.
4. Poplave in dvig morske gladine
Pri dvigu temperature za 3 °C se lahko stroški škode in število prizadetih zaradi padavin in poplav podvoji. Obalne poplave se bo po napovedih do konca 21. stoletja povečala za vsaj 10-krat, ob sedanjem (neobstoječem ali nezadostnem) prilagajanju in blaženju pa še bolj ali prej.
Poročilo potrjuje, da se negativne posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, skladno z napovedmi hitro povečujejo: že danes približno 3.3 do 3.6 milijard prebivalcev živi na območjih, ki so močno izpostavljena negativnim posledicam! V kolikor se povprečna globalna temperatura dvigne za 1.5°C ali več, se bo ta številka močno povečala.
Poročilo ugotavlja tudi, da obstoječi politični odzivi na podnebne spremembe niso ustrezni, veliko je neprimernega prilagajanja na podnebne spremembe, ki zgolj ustvarja nove probleme. Vendar rešitve obstajajo in situacija ni brezupna.
IPCC poudarja, da so znanstveni dokazi enotni. “Podnebne spremembe predstavljajo tveganje človeški dobrobiti in zdravju planeta. S kakršnim koli dodatnim prelaganjem ukrepanja na globalni ravni bomo zamudili kratek in hitro umikajoč se trenutek, v katerem si še lahko zagotovimo varno prihodnost.” Časovno okno za ukrepanje je še odprto, vendar ga moramo zagrabiti!
Slovenija in druge evropske države kot eni izmed največjih onesnaževalcev v moderni zgodovini ne moremo zgolj nemo opazovati podnebnih katastrof po svetu, iskati krivce drugod in se pritoževati nad okoljskimi begunci, ki da nam niso kulturno dovolj podobni. Po trenutnih trendih se bomo tudi sami slej kot prej znašli med njimi, primernega naselitvenega prostora pa bo manj in manj. Jasno je, da je gospodarski sistem izkoriščanja dela in in narave zavoljo profitov planet pripeljal na rob zmogljivosti in da je skrajni čas, da se poslovi na smetišče zgodovine.
Potrebujemo socialno pravične ukrepe radikalnega zmanjšanja kurjenja fosilnih goriv, prilagajanja na podnebne spremembe in blaženja posledic podnebnih sprememb, ki so ali že tu ali pa bodo zagotovo prišle. S takšnimi ukrepi lahko izboljšamo položaj prebivalk in prebivalcev, oz. ga vsaj ne poslabšamo. Ali bomo odpravili kapitalizem ali pa bo kapitalizem odpravil nas.
ZMANJŠANJE – PRILAGAJANJE – BLAŽENJE
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega