V četrtek je Golobova vlada sprejela dve odločitvi, ki slikata realno razmerje moči med sredino in levico v parlamentu. Na eni strani je Ministrstvo za solidarno prihodnost dokapitaliziralo stanovanjski sklad RS za 25,5 milijonov (https://bit.ly/3OlDRM3), na drugi pa je Ministrstvo za obrambo v proračunskih dokumentih dobilo zagotovljenih 1250 milijonov (https://bit.ly/3K6ddEp). Vlada torej še naprej stopnjuje svojo vojaško politiko medtem, ko namenja za stanovanjsko politiko drobtinice. Ali je zares kaj drugačna od vojaške politike v Janševi vladi smo se že spraševali v eni izmed prejšnjih objav (https://bit.ly/3rJesCX).
Vlada je sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS), kar pomeni, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost dokapitaliziralo stanovanjski sklad RS za 25,5 milijonov. Sklep naj bi predstavljal največje povečanje premoženja SSRS v zadnjih 20 letih, vendar prej kot na ambicioznost sedanje vlade kaže na bedo dosedanje stanovanjske politike. Ob sramotno nizkem številu javnih neprofitnih najemniških stanovanj, se hkrati gradijo elitne stanovanjske soseske, ki se zažirajo v skupnost in njene javne prostore ter na dolgi rok dvigajo najemnine in cene stanovanj za vse okoliške prebivalce. “Bazen” razpoložljivih stanovanj se tako vztrajno prazni, tista, ki so še na voljo, pa postajajo vse dražja. Stanovanjska situacija, v katero nas je pripeljal kapitalistični nepremičninski trg, je že zdej alarmantna, na dolgi rok pa povsem nevzdržna (o stanovanjski problematiki smo posneli tudi oddajo https://youtu.be/CjjVXcoxQF8).
Številka, namenjena za Stanovanjski sklad, pa je zgovorna predvsem, ko jo primerjamo s proračunskimi sredstvi, ki so bili na novo dodeljeni oboroževanju. Na tem področju se podirajo rekordi – za Ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko bomo namenili novih vrtoglavih 1250 milijonov. Znesek bo uporabljen za nakup še enega taktičnega transportnega letala Spartan za 60 milijonov evrov, 106 oklepnikov 8×8 za skoraj 700 milijonov evrov, protiletalskih raket za 200 milijonov evrov ter helikopterjev za Natove specialne sile za skoraj 200 milijonov evrov. Ob takih norih zneskih izgledajo Toninovi načrti oboroževanja v Janševi vladi več kot skromni.
Obrambni minister Šarec ob tem zatrjuje, da bomo s tem nakupom prihranili (v primerjavi s prejšnjo vlado), v resnici pa se pravo vprašanje skriva v tem, ali bi prejšnja vlada sploh šla v ta dodaten nakup? Ta sredstva seveda ne bodo namenjena za orožje za obrambo pred zunanjo vojaško grožnjo, temveč predvsem za sodelovanje v imperialističnih operacijah Nata izven ozemlja države. 6 večnamenskih helikopterjev bo npr. primarno namenjenih sodelovanju v Natovi večnacionalni enoti za podporo specialnim silam. Hkrati to še vedno niso oziroma ne bodo namenski helikopterji za nujno medicinsko pomoč. S tem Slovenija vedno znova utrjuje položaj Natove podizvajalke, kljub temu, da po rezultatih raziskav ostaja ena izmed članic z najnižjo podporo Natu in natovski politiki (zgolj 46% vprašanih namreč meni, da članstvo v Natu zmanjšuje možnost napada na državo – https://bit.ly/44USuLO).
Rekordna sredstva za oboroževanje gredo seveda na račun investicij v druge sektorje, kjer se velikokrat govori, da preprosto ni denarja. Hkrati pa nova sredstva za vojaške podvige slikajo realno razmerje moči v parlamentu, kjer je Levica vedno znova v podrejenem položaju. Upravičeno se lahko torej vprašamo, kaj smo pridobili s tem, ko je Levica vstopila v koalicijo z Golobom in SD-jem. Kljub visokoletečim obljubam koalicijske pogodbe, ki je obljubljala spremembo Toninovovega zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026, namerava zdaj vlada zapraviti še bistveno več. Za Levico, ki je tem potezam sicer javno nasprotovala in glasovala proti, to očitno ni dovolj velik problem, da bi odšla iz vlade. Do kje je torej pripravljena iti?
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega