V minulih dneh nas je zajel drugi vročinski val aktualnega poletja. Temperature so v nekaterih krajih Slovenije presegle 37 stopinj celzija, ponekod po južni Evropi pa že redno dosegajo 40 in več stopinj celzija. Meteorologi pravijo, da to gotovo ni zadnji takšen vročinski val, ki ga bomo deležni to poletje. Zgolj v prvem tednu julija smo zabeležili 3 zaporedne dneve z najvišjo povprečno globalno temperaturo v obdobju od začetka sistematičnega merjenja v 40-ih letih prejšnjega stoletja.
Vpliv ekstremne vročine, enako kot preostalih posledic podnebnih sprememb, je odločilno razredno pogojen. V največji meri ga občutijo delovni ljudje v najbolj perifernih delih kapitalističnega sveta. Pri tem velja posebej izpostaviti skoraj štiri milijarde ljudi (to predstavlja večino svetovne delovne populacije), ki živijo v tropskem in subtropskem toplotnem pasu.
Razredna določenost različnih pojavnih oblik okoljske krize pa je vidna tudi v našem lokalnem okolju. Osrednje breme ekstremne vročine nosijo delavke in delavci v raznih storitvenih dejavnostih, logistiki, dostavi in gradbeništvu. Gre torej za delovna okolja, kjer so delovni pogoji že tako ali tako mizerni, urniki po pravilu daljši od osmih ur, mobing vseprisoten, sindikaliziranost pa izredno slaba.
Trenutna situacija, ki ima izrazito negativne učinke na zdravje zgoraj navedenih skupin delavstva in preostalih delovnih ljudi, je še en dokaz več, da glavne udarce okoljske krize prejemajo tisti, ki je niso povzročili in katerih izkoriščanje znotraj kapitalizma že brez teh učinkov dosega skoraj neslutene višave. Vendar pa je slika prihodnosti zanje in za vse nas, delovne ljudi, v kolikor ne pride do ekosocialistične transformacije družbe, še bolj moreča.
Kapitalisti in neposredni upravljalci njihovih naložb, bodo, ob pomoči političnega establišmenta, zahtevali, da se negativne posledice podnebnih sprememb še naprej prevaljujejo na pleča delovnih ljudi. Kljub vse bolj ekstremnim temperaturam in vse pogostejšim in dlje trajajočim vročinskim valovom, bodo vztrajali vsaj na ohranjanju sedanjega nivoja produktivnosti ali pa nas bodo iz prijetno ohlajenih televizijskih studiev tega ali onega osrednjega medija, prepričevali kako je potrebno produktivnost celo povišati. Pa tudi če na 45 stopinj vrelem gradbenem odru.
Ena izmed ključnih nalog naprednih političnih gibanj v prihodnjem obdobju bo prav odločen in jasen odgovor na te zahteve. Ta mora v sebi nositi vizijo socialistične družbe, ki se bo znala spopasti z vsemi pošastnimi posledicami odmrlega kapitalističnega reda in ki bo zasnovana na kolektivnih potrebah ljudi in narave, ne pa na privatnih interesih vladajočih razredov po neskončni akumulaciji in rasti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega