»Evropska unija in Združene države Amerike sta močno zavezani k naslavljanju podnebne krize in si prizadevata za ničelne emisije«, je samo ena izmed mnogih pogosto obrabljenih fraz politikov, ki jo je v luči Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum – WEF) na svojem Twitter profilu objavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zeleni prehod, vojna v Ukrajini in gospodarske povezave s Kitajsko so osrednje tematike WEF, ki jih bodo svetovni vladajoči razredi tekom tega tedna obravnavali v švicarskem letovišču Davos, ki sicer v očeh javnosti predstavlja osrednji finančno-gospodarski dogodek na globalni ravni.
Preden preidemo na kritiko WEF, se je vredno ustaviti pri konceptu globalizacije, ki v luči kapitala predstavlja prihodnost kapitalizma in eno izmed najsvetlejših točk obstoječega kapitalističnega sistema. Globalizacijo je težko opredeliti kot ekonomsko teorijo, saj je najpogosteje v rabi kot fraza, nenehno ponavljajoči se kliše, ki namiguje na vsesplošno odpiranje sveta kapitalizmu. Osnovna ideja globalizacije je, da svet postaja t.i. »globalna vas kapitala«, le-ta pa bo prodrl tudi v najmanj razvite pore sodobnega sveta in vanj vnesel nove tehnologije ter infrastrukturo, ki bi naj omogočila nenaden in bliskovit razvoj.
Če se po zgornji interpretaciji političnega mainstreama tak proces globalizacije res dogaja, potem dandanes več ne obstaja nobenih razlik med državami, ki so del kapitalističnega centra in narodi, ki životarijo na periferiji izkoriščanja. Dejstvo je, da ta proces v kapitalistični realnosti ne obstaja; je zgolj mit, puhlica, ki ustvarja vtis o mednarodnem povezovanju in vlaganju v »nerazvite« dele sveta. To dejstvo povedno ilustrirajo in podkrepijo podatki iz nedavne preteklosti: od leta 1820 (začetek novega vala kolonializma 19. stoletja) pa do 1997 se je življenjski standard v državah imperialističnega centra povečal za dvajset krat, v manj razvitih državah periferije pa zgolj za pet krat! V dobi sodobnega imperializma se je razlika med državami centra in obrobja še dodatno povečala in se še povečuje. http://bit.ly/3ZIwiCz
V luči srečanja gospodarstvenikov in političnih elit v Davosu je zato potrebno razumeti, da je gospodarsko »povezovanje« držav sicer obstoječa realnost, a tu ne gre za povezovanje, temveč za nadvlado enih nad drugimi in za nadvlado kapitala, ki se v luči sodobnega imperializma pretvarja v različne oblike, ki jih poosebljajo izkoriščevalska družbena razmerja. Gre torej za sklepanje dogovorov sil imperialističnih centrov za še bolj učinkovito izkoriščanje. Največ kapitalskih tokov se namreč zgodi med državami kapitalističnega centra.
Globalizacija predstavlja ideološko orožje vladajočega razreda s katerim se uničuje življenjski standard delavskega razreda po vsem svetu. Srečanje v Davosu je pod pretvezo prizadevanj za napredek, trajnostni razvoj, prehod na zeleno, zajezitev inflacije, reševanje energetske krize zgolj pretveza za ohranjanje trenutnih razmerij moči ter združevanje sil, ki si prizadevajo za ohranjanje obstoječega družbenega reda. Medtem ko se delovni ljudje po svetu dnevno soočajo z naraščajočo inflacijo in nezmožnostjo plačevanja položnic in hrane, se premoženje najbogatejših po najnovejšem poročilu Oxfama dnevno povečuje za 2,7 milijarde dolarjev. V luči srečanja WEF je poveden tudi podatek, da si je zgornji 1% najbogatejših od leta 2020 prisvojil kar dve tretjini na novo ustvarjenega bogastva. http://bit.ly/3Wq0OP6
Tudi če se predstavniki svetovnih elit v Davos v prihodnosti ne bodo več vozili s privatnimi letali (s tem so se udeleženci posamezniki namreč pohvalili zaradi očitkov o enormnih emisijah privatnih letal iz lanskoletnega srečanja), to ne bo spremenilo obstoječih družbenih razmer(ij). Seveda je takšno odločitev posameznikov vredno pozdraviti toda zeleni prehod, kot mu pravijo, je praktično nemogoč, če se odvija pod taktirko kapitala , kot je nemogoče tudi reševanje inflacije, naraščajoče revščine in svetovne neenakosti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega