Pretekli teden je Golobova vlada zaključila s sklenitvijo dogovorov s svojima dvema političnima zaveznikoma, zdravništvom in sodništvom. Hkrati je ministrica za javno upravo (in notranje zadeve) Sanja Ajanović Hovnik zahteve nekaterih ostalih sindikatov javnega sektorja (npr. Sindikata poklicnih gasilcev) po zvišanju plač označila za “folkloro”. Razlika v vladnem odnosu do različnih poklicnih in razrednih skupin je evidentna, pričakovana in v skladu s politikami vladajočih, vse od ponovne vzpostavitve kapitalizma in meščanske liberalne demokracije pred dobrimi 30-imi leti.
Zdravnikom in zobozdravnikom se je vlada tako zavezala, da bo v roku štirih mesecev posebej zanje oblikovala ekskluzivni plačni steber. V katero smer bo šel ta , morda najbolje kaže dejstvo, da so se zaradi te obljube zdravniški pogajalci odpovedali zahtevi po takojšnjem dvigu plač za 6. plačnih razredov in prebitju ti. plačnega stropa v javnem sektorju. Prav tako pa je vlada po navodilih cehovskega združenja Fides, pripravila posebno izjavo, kjer so zapisali, da nihče od zdravnikov, pa naj si bodo to javni, koncesionarji ali klasični privatniki, ni odgovoren za “nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu”.
To je neposredni rezultat pogajanj med Fidesom in Ministrstvom za zdravje, ki jih je moderiralo Slovensko zdravniško društvo. Šlo je torej za pogajanja, kjer so bili interesi ene izmed udeleženih skupin zastopani s strani vsaj dveh, če ne kar vseh treh pogajalskih strani. Glede na dosežen “kompromis” in na napovedani aneks koalicijske pogodbe v delu, ki se tiče zdravstva – kjer se med drugim znova odpoveduje ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – bi lahko zaključili, da družbenih potreb po javnem zdravstvu ter zdravju kot pravici in ne blagu, ni branil nihče od navzočih.
V istem tednu je vlada sklenila sodnikom, tožilcem in ostalim funkcionarjem v pravosodnem sistemu na mesec nameniti dodatek v višini 600 € bruto. Za primerjavo, ta znesek predstavlja 56 % celotne na novo postavljene minimalne plače in 3,5x dviga plač, ki ga bodo deležne pomočnice vzgojiteljic v vrtcih.
Vlada je podelitev dodatka utemeljila z ustavno določbo o “finančni avtonomiji pravosodnih funkcionarjev.” Predsednik vlade Robert Golob, jim je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva tudi zagotovil, da ta dodatek predstavlja zgolj izhodišče za plačno reformo v pravosodju. Navzoči so lahko med drugim slišali, da se tudi njim obeta posebni, ekskluzivni plačni steber za sodstvo oziroma pravosodje.
S tema dvema sporazumoma je vlada obnovila in utrdila zavezništvo z dvema izmed ključnih političnih zaveznikov. Vrhuški v zdravstvu in sodstvu sta zase izpogajali praktično izvzetje iz enotnega plačnega sistema in tako skupaj z vladno stranjo zadali še en udarec družbeni solidarnosti. Zgovorno je, da je bil ravno v času podpisovanja teh dogovorov na parlamentarnem odboru potrjen prvi minister za “solidarno prihodnost” v slovenski zgodovini.
Povsem drugače so se v vladi odzvali na zahteve nekaterih drugih sindikatov javnega sektorja, ki so prav tako zahtevali dvig plač. Upravičene zahteve gasilcev, carinikov in ostalih so označili za “folkloro” in ob tem v sozvočju s fiskalnim svetom sporočili, da “vlada ne bo smela biti preveč širokogrudna pri izpolnjevanju zahtev, saj je primanjkljaj javnih financ že zdaj med najvišjimi v Evropski uniji (EU)”.
Zaključimo lahko z besedami, ki jih je na današnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju izrekel koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec. Ta je v kontekstu poenotenja koalicijskih partneric pri temi zdravstva dejal, da je “enotnost proces in ne gesta”. Pod aktualno vlado lahko zasledujemo ta “proces enotnosti”. Enotnosti v nadaljevanju oboroževanja in vojnega hujskaštva, enotnosti v nadaljni privatizaciji javnih storitev, enotnosti v skrbi za privatne interese na račun družbenih potreb.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega