Vsi večji sindikati v Franciji so pripravljeni na veliko nacionalno stavko v četrtek prihodnji teden proti vladnemu poskusu dviga upokojitvene starosti. Macron je poskušal narediti podobno potezo že leta 2019, vendar sta ga val stavk in prihod pandemije pri tem ustavila. Stavka 19. januarja bo samo začetek, vendar le en dan mobilizacije ne bo dovolj, da bo Macronov vnovični napad na delavski razred premagan.
Francoska premierka Élisabeth Borne je 10. januarja napovedala načrte za obsežno znižanje pokojnin v Franciji. Vlada želi najnižjo starost za polno pokojnino zvišati za dve leti na 64 let ter podaljšati dolžino plačevanja prispevkov za polno pokojnino na 43 let (z današnjih 42). Pričakovano, med ljudmi ta ukrep ni najbolj popularen. Na lanskih parlamentarnih volitvah je Macron izgubil večino v narodni skupščini. Takrat je Macronova koalicija na volitvah nastopila s programom, ki je obljubljal davčne odpustke za kapital in bogataše (https://bit.ly/3zP60UH). Za uresničitev pokojninske reforme ima v tem primeru Macron torej dve možnosti: ali pridobi na svojo stran nekaj konservativnih poslancev, ali pa se zateče k členu 49.3, ki bi mu omogočil, da v celoti zaobide parlament.
Macron je moral začasno odložiti pokojninsko reformo, ko je med njegovim prvim mandatom prišlo do izbruha pandemije in največje stavke v Franciji v zadnjih desetletjih, zaradi česar se je Pariz ustavil za večji del zime 2019–2020. Takrat se zmerni sindikat CFDT – eden največjih v Franciji – stavki ni pridružil, tokrat pa se je priključil ostalim večjim sindikatom pri napovedi velike nacionalne stavke 19. januarja. Samo 1-dnevna stavka pa seveda napada na delavski razred ne bo ustavila, kvečjemu spet samo prestavila. Sindikalni vodje pa le nejasno govorijo o nadaljnjem ukrepanju in borbi na dolgi rok.
Tudi France Insoumise in mladinske organizacije pozivajo k množični mobilizaciji, 21. januarja, proti vladnim načrtom okrog pokojnin in proti vladni politiki kot celoti. Vsekakor pa samo 1 dan mobilizacij ne bo dovolj. Levica in sindikalno gibanje morata usmeriti vse svoje sile v pripravo gibanja nenehnih stavk, katerih cilj mora biti strmoglavljenje Macronove vlade in konec vseh varčevalnih politik.
Organizacija takega družbenega upora pa ni le priložnost za resen spopad z Marconom in proti vsesplošnim varčevalnim politikam, ki vedno znova pomenijo udarec za delavski razred. Tako organizirano gibanje je lahko in mora predstavljati tudi priliko za soočenje z vedno močnejšim desnim blokom, ki nezadovoljstvo in bedo ljudi usmerja proti migrantom namesto kapitalistom.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega