Poročilo Združenih narodov razkriva, da je od leta 2019 zaradi številnih kriz v lakoto potisnjenih dodatnih 122 milijonov ljudi.
Najnovejše poročilo kaže, da se trenutno z lakoto sooča približno 735 milijonov ljudi, v primerjavi z letom 2019, ko je število lačnih znašalo 613 milijonov. Najnovejše poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (SOFI), ki ga je objavilo pet specializiranih agencij Združenih narodov, navaja, da se je od leta 2019 zaradi pandemije in ponavljajočih se vremenskih šokov ter konfliktov, vključno z vojno v Ukrajini, z lakoto soočilo dodatnih 122 milijonov ljudi na svetu. Gre za skrajno mračno opozorilo, ki kaže, v kako nepravičnem svetu živimo.
Lakota se povečala predvsem v zahodni Aziji, na Karibih in v Afriki, kjer se je z njo soočal vsak peti prebivalec, kar je več kot dvakrat več od svetovnega povprečja. Samo v Aziji in Latinski Ameriki so opazili manjši napredek pri izboljšanju prehranske varnosti.
A kot pri vseh statistikah, je tudi tu treba biti zelo pozoren. Lakota je samo najhujši izraz brutalne neenakosti. Poročilo namreč ugotavlja, da 29,6 % svetovnega prebivalstva (to je 2,4 milijarde ljudi), ni imelo stalnega dostopa do hrane, kar pomeni razširjenost zmerne ali hude negotovosti preskrbe s hrano. S hudo negotovostjo preskrbe s hrano se je soočalo približno 900 milijonov ljudi. Hkrati se je po vsem svetu poslabšala zmožnost dostopa do zdrave prehrane: leta 2021 si več kot 3,1 milijarde ljudi na svetu (to je 42 % vsega prebivalstva) – ni moglo privoščiti zdrave prehrane. To pomeni skupno povečanje za 134 milijonov ljudi v primerjavi z letom 2019.
Žal so med temi številni najmlajši. 148 milijonov otrok, mlajših od pet let, je zaostajalo v rasti (nizka telesna višina glede na starost), 45 milijonov jih je imelo prenizko telesno težo, 37 milijonov pa jih je imelo prekomerno telesno težo, kar je pogosto pokazatelj slabe prehrane. V poročilu je še zapisano, da se podhranjenost otrok v mestnih in podeželskih okoljih kaže različno, saj je razširjenost zaostajanja v rasti večja na podeželju (35,8 %) kot v mestih (22,4 %).
Ko na spletnih portalih beremo članke apologetov (po možnosti tudi nekdanjih kritikov) kapitalizma, ki dokazujejo koliko ljudi naj bi “svobodna gospodarska pobuda” potegnila iz revščine, nas lahko popade samo jeza. Ti podatki nam nakazujejo mračno prihodnost. Zaradi globalnega segrevanja, krize biodiverzitete in ostalih vidikov degradacije narave bo prehranska varnost na planetu še bolj ogrožena. Z začetkom za delovne ljudi na kapitalistični periferiji, ki že danes stežka preživijo, kasneje pa tudi za plebejce v kapitalističnem centru: tudi če bo hrana dostopna, bo njena visoka cena nekaterim onemogočila normalno prehranjenost. Vojaški konflikti za naravne vire bodo neizbežni.
Industrijsko kapitalistično kmetijstvo je vir neskončnih pritiskov na okolje. Gre za problem, ki ga bo mnogo težje rešiti kot npr. ozelenitev energetske produkcije. Slovenski kmetje bi svoje kmetovanje radi intenzivirali, predvsem na račun zaščite narave.
Danes, ko posledice podnebnih sprememb prehitevajo vse napovedi znanstvenikov, je jasno, da nas vladajoči razredi in njihove politične birokracije peljejo direktno v pekel. Kapitalizem ne more spremeniti svojega odnosa do narave. To lahko storijo le delovni ljudje tega sveta, ki se bomo morali neposredno soočiti s požigalci. Zato opustite svojo okoljsko anksioznost in se spomnite starega socialističnega gesla: organizirati, agitirati, izobraževati.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega