Cene goriv so od polnoči spet poskočile na rekordne ravni. Cena dizla zdaj znaša 1,99 evra, kurilnega olja pa 1,60 evra za liter. Razlogov za podražitve je več: višje marže trgovcev z gorivi, zaprt naftovod v Savdski Arabiji, ukrajinski napadi na ruske rafinerije, ruska prepoved izvoza nafte in rastoče kitajsko povpraševanje. Slovensko gospodinjstvo, ki se ogreva s kurilnim oljem tako danes plačuje ceno višjih profitov trgovcev, kapitalističnih vojn in trgovinskih sporov, na katere nima nikakršnega vpliva.
Fosilna energija je globalno blago, njena cena pa je določena na borzah, ne glede na to, ali gre za razkošje ali za osnovno življenjsko dobrino. Dokler je ogrevanje doma odvisno od nafte, ki se trguje v Rotterdamu ali Singapurju, je vsako gospodinjstvo dobesedno talec odločitev, ki jih sprejemajo naftne družbe, vojaški poveljniki in centralne banke.
Ekonomist Anže Burger je v nedavni izjavi trdil, da naj se ne omejuje “tržnih signalov, ki spodbujajo odmik od fosilnih goriv”. V resnici ta logika zeleni prehod prelaga izključno na tiste, ki si ga lahko najmanj privoščijo. Gospodinjstvo z nizkimi dohodki ne bo “odgovorilo na tržni signal” tako, da bo čez noč vgradilo toplotno črpalko ali obnovilo streho. Odgovorilo bo tako, da bo manj ogrevalo, se bolj zadolžilo ali preprosto trpelo v mrazu. Prehod, ki temelji na cenovnem šoku brez kolektivne podpore, ni pravičen prehod.
Medtem pa je država hitro in brez oklevanja pomagala prevoznikom in kmetom ter seveda trgovcem z gorivi. To so vsi sektorji s kapitalom in politično težo. Za gospodinjstva pa je odgovor, da je potrebno počakati še mesec ali dva, do ameriških vmesnih volitev, tako kot pravi Burger. V prevodu to pomeni, da podpora kapitalu pride takoj, podpora ljudem pa je odvisna od tujega volilnega koledarja.
Prava alternativa ni čakanje na to, da nas trg “spodbudi” k prehodu, ampak da energija preneha biti tržna dobrina. Zdaj pa so ključna javna vlaganja v energetsko prenovo stanovanj za vse, predvsem tiste, ki si je ne morejo privoščiti, razvoj energetskih skupnosti, ki gospodinjstvom omogočajo skupno lastništvo virov energije namesto odvisnosti od uvožene nafte in pomoč, ki se določa glede na premoženje, da ščiti navadne ljudi, ne tistih z največ politične moči. Dokler energija ostaja zasebno blago na globalnem trgu, se bo vsaka nova vojna ali zaprt naftovod na drugem koncu sveta znova poznal na položnici vsakega slovenskega gospodinjstva.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega