Vlada je v četrtek sprejela rebalans proračuna, s katerim je obrambnim izdatkom dodala 296 milijonov evrov. Slovenija bo tako letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 % BDP-ja. Ob tem mejniku si bo Janša danes v Bruslju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob kosilu čestital, medtem ko doma še vedno iščemo denar za zdravstvo, stanovanja in plače v javnem sektorju, ki ga menda “ni”.
Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, je preprosto: če je bilo mogoče v enem samem rebalansu najti skoraj 300 milijonov evrov za obrambo, zakaj enake gotovosti in odločnosti ne slišimo, ko gre za javno zdravstvo, stanovanjsko politiko ali javni sektor — sektor, ki ga isti premier le teden dni prej opisuje kot “preobsežnega” in obremenjenega z “močvirjem birokracije”?
Dvig na 2 % BDP za zvezo NATO je del širšega evropskega trenda pospešene militarizacije, ki mu sledi tudi Slovenija, medtem ko haaška zaveza o 5 % BDP-ja za obrambo in varnost do leta 2035 ostaja na mizi kot naslednja postaja. Janša sam priznava, da je taka raven izdatkov v mirnodobnih razmerah težko vzdržna — a to ne preprečuje sprejemanja korakov v to smer.
Velja opozoriti, da zaveza k dvigu obrambnih izdatkov ni izum sedanje vlade. Že Golobova vlada je leta 2025 sprejela resolucijo o dvigu na 2 % BDP in na Natovem vrhu v Haagu podprla tudi dolgoročno zavezo o 5 % BDP do leta 2035 — slednjo kljub nasprotovanju koalicijskih partneric SD in Levice.
Za organizacije, ki se zavzemamo za pravičen prehod in preusmeritev javnih sredstev v socialno in okoljsko infrastrukturo, je to pomemben opomnik: proračunski prostor obstaja, vprašanje je le, kje se odločnost politike pojavi hitro in brez zadržkov — in kje ne.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega