V včerajšnjem prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je največ glasov osvojilo zavezništvo socialističnih, socialdemokratskih in okoljskih gibanj ter strank pod kratico NUPES, ki ga vodi nekdanji predsedniški kandidat Jean-Luc Mélenchon. Za njih je glasovalo slabih 5,4 milijone volivk in volivcev, kar predstavlja 26,1% vseh oddanih glasov. Na drugem mestu je končala liberalna koalicija “Skupaj” pod vodstvom aktualnega predsednika Emanuela Macrona. Prejeli so dobrih 50 tisoč glasov manj kot zmagovalci.
Rezultati pomenijo prvi poraz za Macrona, ki je aprila na predsedniških volitvah, v drugem krogu, s precej zmanjšano prednostjo, še drugič zapored premagal predsednico desničarskega Nacionalnega zbora, Marine Le Pen. Macronova koalicija je na volitvah nastopila s programom, katerega uresničitev bi preko davčnih odpustkov za kapital in bogataše ter preko policijskega nadzora nad prejemniki socialnih pomoči še poglobila ekonomske neenakosti v francoski družbi. Prav tako njihov program predvideva dvig starostne meje za upokojevanje in še aktivnejšo vlogo Francije v vojaški zvezi NATO.
Programa NUPES ne moremo označiti za socialističnega, bi pa njegova uresničitev prinesla pomembne koncesije za delovne ljudi v Franciji in posledično drugod po svetu. Za razliko od Macrona predlagajo znižanje starostne meje za upokojevanje, napovedujejo dvig minimalne plače na 1500€ na mesec (trenutno znaša 1230€ na mesec), regulacijo cen osnovnih življenjskih potrebščin in odpravo zakonov, ki omejujejo sindikalno delovanje.
Vzpostavitev zavezništva NUPES in njegov volilni uspeh sta zanimiva ter politično-strateško pomembna predvsem zato, ker je prišlo do združevanja politično relativno heterogenih organizacij, na temelju programa najbolj naprednih izmed njih! Za razliko od zgodbe s Koalicijo ustavnega loka (KUL) in predvolilnega tekmovanja pri nas, v tem kdo bo izrekel najbolj ognjevito in hkrati politično-ekonomskemu statusu quo najmanj nevarno obsodbo janšizma, je v francoskem primeru prišlo do oblikovanja platforme, ki je iz napredne delavske ter okoljske pozicije podala kritiko Macronovega režima in s tem celotnega EU liberalizma.
Kljub včerajšnjemu vzpodbudnemu rezultatu, pa volitve še nimajo končnih zmagovalcev. V Franciji imajo namreč v veljavi dvokrožni sistem glasovanja na parlamentarnih volitvah. To pomeni, da mora posamezen kandidat ali kandidatka za zmago in izvolitev v prvem krogu v svojem okraju dobiti več kot polovico oddanih glasov, ki pa morajo hkrati predstavljati najmanj 25 odstotkov vseh volivk in volivcev v okraju. Če nihče ne doseže takšnega števila glasov, se dva najbolje uvrščena pomerita v drugem krogu. Ta bo potekal čez teden dni, 19. junija.
Včeraj je bilo tako dokončno podeljenih le 5 od 577 sedežev v poslanskih klopeh. V drugem krogu se napoveduje tesen boj med Macronovimi liberalci in NUPES. Toda tudi če NUPES uspe osvojiti največje število mandatov v poslanski zbornici, to še ne bo nobeno zagotovilo za prelom z politikami varčevanja, deregulacije in sistemskega rasizma, ki smo jih bili priča v Franciji pod Macronom. Delno tudi zaradi tega, ker ima Francija v veljavi (pol)predsedniški sistem, v katerem je večji del pristojnosti trdno v rokah predsednika republike. Boj za spremembo razmerji moči v družbi, za njeno demokratizacijo in proti postopnemu korakanju v fašizem, bodo morale izbojevati napredne delavske, okoljske in skupnostne organizacije. Brez njihovega aktivnega pritiska bodo tudi najmilejše socialdemokratske koncesije (p)ostale nedosegljive.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega