V zadnjih dneh je slovensko javnost pretresla novica o delovnih in bivanjskih pogojih delavk ter delavcev podjetji Marinblue in Selea. 40 ur neprekinjenega dela, spanje na jogijih v skladišču, neplačevanje nadur, nenehen videonadzor in še bi lahko naštevali.
Obsodbe kriminalnih praks so prišle iz vseh vetrov. To velja gotovo pozdraviti, a je treba obenem tudi spomniti na nadaljevanje argumentacije predstavnikov kapitala, medijev in mnogih političnih ter tudi delavskih organizacij. Pravijo namreč, da so posnetki iz obratov omenjenih dveh podjetji zgolj ekcesen primer, gnilo jabolko v sicer zdravem in cvetočem sadovnjaku slovenskega kapitalizma.
S tovrstno razlago gredo predstavniki vladajočih razredov (in njihovi pomagači) zavestno ter premišljeno čim dlje proč od pravega vzroka za tovrstne razmere. Vzrok se namreč ne skriva v zlobi in sadizmu družine Šuštar, ki vodi omenjeni podjetji. O ustreznosti teh dveh karakteristik, glede na številne dokaze, sicer ne gre niti najmanj dvomiti, toda njihove individualne osebnostne lastnosti gotovo niso gonilo nečloveških praks in metod. Nenazadnje je to le zadnji v vrsti primerov zlorab zaposlenih, ki so dobile medijsko pozornost, številne pa je seveda niti niso.
Prelaganje odgovornosti na posamezne kapitaliste, “gazde”, služi za ustvarjanje dimne zavese, ki prekriva izkoriščanje, ki so mu sicer vsakodnevno podvrženi delovni ljudje! Tokrat se je pri tem najbolj “izkazal” Spar. Že včeraj so namreč sporočili, da prekinjajo sodelovanje s podjetjema Marinblue in Selea, njihove delavke ter delavce pa vabijo v službo k njim. S tem si Spar želi oprati svoje ime, prikazati kot dober delodajalec, čeprav tudi sam ni nedolžen pri svojem odnosu do delavcev. V resnici je šlo prej za zastonj reklamo, ki jim pride zelo prav, saj – na kar kaže tudi količina reklam trgovcev – konkurenca v tem sektorju zelo huda.
Zanimivo je, v kakšne razmere morajo biti potisnjeni delavci, da si prislužijo oznako “izkoriščanih”. Na obrobju kapitalističnega sveta, pa tudi bližje, v Bolgariji ali Romuniji, so takšna ravnanja z delovno silo precej običajna, a ker so daleč od oči, so tudi daleč od srca. Le redko se liberalci oglasijo, da so delavci v teh delih sveta “izkoriščani”, razen če mediji na plano potegnejo kakšnega od “sweatshopov”. Skratka, dokler igra poteka po kapitalističnih pravilih igre, ni govora o izkoriščanju.
Nič nenavadnega pa niso takšne zlorabe niti pri nas ali državah kapitalističnega centra. Vsi kapitalisti iščejo takšne ali drugačne načine, da bi iz delavcev iztisnili čim več, pogosto hodijo po robu zakona, v sivi coni, včasih pa ga tudi močno prestopijo, predvsem pri migrantskih delavcih. S tem si zagotovijo super-profite, ki močno presegajo običajne donose. Kaj je eksces in kaj je dovoljeno, je določeno z buržoaznim pravom, ki sicer varuje vse državljane, a nekatere (kapitaliste) bolj kot druge (delavce). Dejansko pa je meja ekscesa določena z razrednim bojem in z mestom v (globalni) delitvi dela. Kapitalizem na svetovni ravni ne more obstajati brez takšne in še hujše ekscesnosti, ki jo je pokazal v Marinblueju in Selei.
Razlika med pravno-moralni obsodbami o “izkoriščanju” in znanstveni opredelitvi izkoriščanja je še bolj kot pri položaju delavcev vidna pri okoljski krizi. Tu večina kapitalistov igra po pravilih igre (čeprav spet ne vsi, saj so super-profiti res privlačni), a nas kapitalizem vseeno pelje v podnebni zlom in biodiverzitetno krizo. Kapitalizem je z izkoriščanjem globalnih delavskih razredov in degradacijo narave sam po sebi eksces, ki ga je treba odpraviti, če želimo sploh ohraniti perspektivno dobrega življenja na planetu Zemlja.
Delavke in delavci se moramo kapitalističnemu izkoriščanju zoperstaviti tudi z organiziranjem na delovnih mestih. Za uspeh boji proti brutalnemu protizakonitemu izkoriščanju, kakršno se dogaja v Marinbluju in Selei, je nujna delavska solidarnost, ki je tudi pogoj za to, da se sindikalni boj ne bo ustavil le pri boju za večje plače in boljše delovne pogoje, ampak bo skupnega sovražnika prepoznal v kapitalističnem sistemu izkoriščanja.
Da upor ni nič nemogočega, nam kažejo aktivnosti na področju trgovine (https://bit.ly/3MAG6ai), skrbstvenega sektorja (https://bit.ly/3OmW7lx), šolstva (https://bit.ly/3xmBHSN), novinarstva (https://bit.ly/3zu27Vk), kulture (https://bit.ly/3xBnHpx) in še katerega področja: bistveno vprašanje je, če se bodo uspeli povezati in povzpeti nad boj proti ekscesom in se lotiti boju proti ekscesnemu kapitalističnemu sistemu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega