Ob smrti dr. Ivana Kristana, nekdanjega novinarja, profesorja ustavnega prava Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in primerjalnega ustavnega prava ter profesorja družbene ureditve SFRJ, delimo z vami nekaj izsekov njegovega teksta “Kaj je narobe z revolucijo?”
“Večina tistih, ki so ob okupaciji šli v partizane, je imela dva cilja: prvič, da bo izgnan okupator, in drugič, da se stara Jugoslavija ne bo več vrnila. V ospredju je bil boj zoper okupatorja, hkrati pa želja po graditvi pravičnejšega družbenega reda, za narodno in socialno osvoboditev. Bistvo tega dogajanja je kazalo ime časopisa krščanskih socialistov »Slovenska revolucija«. Na drugi strani pa so bili tisti, ki so hoteli obdržati staro Jugoslavijo, ohraniti svoje politične in ekonomske privilegije. Ti so širili strah pred »komunistično revolucijo« in so jo prikazovali kot nesrečo za slovenski narod.”
“Ali je bila revolucija med NOB upravičena? Odgovor na to vprašanje je pritrdilen. Pravni red Kraljevine Jugoslavije je bil krivičen, zaradi česar je bila revolucija, kot bi dejal Pitamic, potrebna: spremeniti je bilo treba stari družbeni red.
Socialna, politična in nacionalna nasprotja v nekdanji Jugoslaviji so se poglabljala in so se zaostrila zlasti po uvedbi šestojanuarske diktature leta 1929. Okupacija je – zaradi organiziranega oboroženega osvobodilnega boja zoper okupatorja – to revolucionarno vrenje sprostila in je revolucionarne spremembe postavila na dnevni red. Narodnoosvobodilni boj je poleg temeljnega cilja, to je izgona okupatorja in nacionalne osvoboditve, prinesel na plan tudi zahteve in pričakovanja po spremembah na socialno-gospodarskem področju in na področju državne ureditve, s pričakovanji, da ne bo več tako grobega nacionalnega zatiranja, socialnih krivic, političnega preganjanja delavstva, revščine, viničarskih in kolonskih odnosov itd.
Večina prebivalstva je pričakovala, da se stara Jugoslavija ne bo več vrnila. Osvobodilni boj zoper okupatorja se je logično povezal z bojem za socialno osvoboditev. Da je položaj dozorel za socialno revolucijo, ni kazal samo socialni položaj delavstva (brezposelnost, nizke plače, štrajki, ki jih je oblast surovo zatrla), ampak tudi položaj kmetov. Kmečka dolžniška kriza je številne kmetije pognala na boben. V tridesetih letih je bilo v Sloveniji prezadolženih skoraj 40 odstotkov kmetov. Agrarna reforma v stari Jugoslaviji je bila izigrana. Od 369 veleposestnikov je bilo 310 tujcev. Ni torej čudno, da se pozivu Osvobodilne fronte k oboroženemu odporu zoper okupatorja niso odzvali samo delavci, ampak tudi kmetje, prebivalci podeželja, ki so, kot je poročala Slovenska zaveza, »drveli v OF«.”
Celoten tekst lahko najdete na https://www.mladina.si/170230/kaj-je-narobe-z-revolucijo/.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega