V kavarniški verigi Starbucks zadnje mesece dogaja prava plima sindikalnega organiziranja. Še pred nekaj leti je veljalo, da je Starbucks podjetje brez sindikata, danes pa je vanj vključenih že več kot 2000 delavk in delavcev, njihovo število pa naj bi se v prihodnjih mesecih več kot potrojilo!
Starbucks velja za eno izmed t.i. “woke korporacij” (https://bit.ly/3Mz4XeF) na čelu katere sedi milijarder Howard Schultz. Schultz je javnosti znan kot donator demokratske stranke v ZDA in eden izmed najbolj srditih anti-sindikalnih borcev vladajočega razred čez veliko lužo. V Starbucksu trenutno dela 383 tisoč delavk in delavcev, v več kot 33 tisoč kavarnah in nekaj sto ostalih obratih povezanih s podjetjem (predvsem skladišča in administracija), ki se nahajajo v 80 državah po svetu.
Delavke in delavci se vsakodnevno soočajo s premajhnim številom zaposlenih v posamezni kavarni, kar vodi do višjega tempa dela in s tem višje stopnje izkoriščanja, vse skupaj pa pogosto pripelje do poškodb pri delu ter drugih zdravstvenih problemov. S praksami nadzora in discipliniranja podjetje preprečuje kakršnokoli avtonomno odločanje s strani delavk in delavcev na njihovih delovnih mestih. Zaradi nizkih plač (minimalna plača bo dosegla 15$/uro šele proti koncu leta) je menjavanje delavk in delavcev zelo pogosto.
Vse zgoraj navedene okoliščine predstavljajo pomembno oviro za delavsko organiziranje. Če k temu dodamo še ameriško sindikalno zakonodajo, ki je glede vzpostavljanja sindikatov mnogo bolj restriktivna kot naša, je zalogaj za delavske organizatorke in organizatorje še toliko večji.
Kljub vsem tem preprekam, je delavkam in delavcem Starbucksa na koncu uspelo! To gre pripisati njihovim učinkovitim metodam delavskega organiziranja: kampanje, ki je temeljila na mapiranju posameznih poslovalnic, kjer so možnosti za organiziranje največje, čim globlji povezavi z lokalno skupnostjo in strankami ter demokratičnimi principi odločanja o delovanju na novo vzpostavljene delavske organizacije Kot smo zapisali že v uvodu je trenutno v Starbucksov sindikat vključenih nekaj več kot 2000 delavk in delavcev iz 77 poslovnih enot. Pomembno je, da sindikalno organiziranje ni omejeno zgolj na posamezen del ZDA. Sindikalno organizirane poslovalnice lahko tako zasledimo v Kaliforniji, Floridi, Washingtonu, Kansasu, Texasu, New Yorku in mnogih drugih zveznih državah.
Takšne novice o vzponu delavskega gibanja po svetu so gotovo pozitiven znak. Vendar same po sebi še ne prinašajo napredka za delovne ljudi. Za zdaj pomenijo zgolj gradnjo temeljev za prihajajoče boje. Njihova vsebina in končen uspeh pa bosta v veliki meri odvisna od stopnje politizacije pravkar organiziranih delavk in delavcev. Njihov politični in akcijski razvoj sta namreč pot do boja, ki bo segel onkraj ekonomskih interesov in bo povezal delavke in delavce na razredni osnovi v cilju temeljnih družbenih sprememb.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega