Objavljamo nov zapis sociologinje Maje Breznik. Vabljeni k branju, komentiranju in deljenju.
V petek, 17. februarja sta Mladina in Založba Sanje objavili vsaka svoj poziv za mirovna pogajanja in končanje ukrajinsko-ruske vojne. Prvi odzivi so bili bržkone sovražni. Predsednik vlade Robert Golob je odgovoril z odločnim NE. Novinarji so pacifistično stališče označili za NAIVNO.
Na hitro si bomo ogledali to pozicijo. Zagovarja jo celo ukrajinska socialistična stranka Družbeno gibanje, ki dejavno sodeluje v kampanji za mednarodno pomoč Ukrajini z orožjem in hkrati obsoja peščico mednarodne levice, ki nasprotuje vojni. Mirovne pobude označuje za »psevdo-pacifistično ideologijo«. Kot je pojasnil Taras Bilous za Sobotno prilogo novembra 2022, se gibanje bori proti »neoliberalni politiki« Zelenskega. Vendar ima jasne prioritete: najprej je treba pregnati rusko vojsko iz Ukrajine, potem lahko pridejo na vrsto načrti za obnovo Ukrajine.
Naše vprašanje je, ali je ta dva procesa mogoče ločiti? Ali se v vojaškem spopadu ne odloča tudi o prihodnosti Ukrajine in celo širše o naši prihodnosti? Ali ne bo smer povojne obnove že določena, ko bo (če bo) prišel čas ukrajinske zmage?
Bodisi pod pritiskom zahodnih zaveznikov ali z njihovo podporo je ukrajinska vlada začela izvajati načrt reform za obnovo, potrjen na konferenci v Luganu julija 2022. Načrt vključuje privatizacijo državnih bank, državnih podjetij in celo jedrskih elektrarn, kapitalu prijazno fiskalno, davčno in carinsko politiko, odpravo »zastarele« delavske zakonodaje in »ciljano« socialno pomoč namesto univerzalne.
Poleti je parlament sprejel zakona, od katerih je eden uzakonil pogodbo o zaposlitvi z »nič urami«, po drugem pa zaposleni v majhnih in srednje velikih podjetjih (med 70 in 80 odstotkov vseh zaposlenih v Ukrajini) lahko sklepajo le individualne pogodbe o zaposlitvi. Taka pogodba lahko, denimo, določi celo 100 delovnih ur na teden. Čeprav je bil v zadnjem hipu sklenjen kompromis in naj bi zakon veljal le do konca vojne, se Družbeno gibanje ne predaja utvari, da je to začasni zakon.
Ukrajinska vlada hkrati pospešeno prodaja državno premoženje. Na spletni strani #AdvantageUkraine vabi investitorje z »največjo priložnostjo po drugi svetovni vojni«. Pristanišče Ust-Dunajsk blizu Odese, od koder Ukrajina izvaža žito po dogovoru julija 2022, je bilo 17. januarja prodano za 201 milijon griven, drugo pristanišče Bilhorod-Dnistrovski bo na prodaj konec leta 2023. Zelenski je na Floridi 23. januarja 2023 vabil ameriška podjetja, da postanejo »lokomotiva« največjega gospodarskega projekta našega časa.
Vojna je tako »ustvarjalno uničenje« za biznis: parlament lahko sprejema protidelavsko zakonodajo po hitrem postopku in ustvarja prijazno poslovno okolje za vlagatelje, vlada lahko prodaja državno premoženje, ne da bi se ji bilo treba bati množičnih protestov. Vojna je priložnost za prvotno akumulacijo, beg pred vojno trga ljudi od zemlje kot njihovega osnovnega vira preživetja, od katerega se sicer ne bi hoteli ločiti. Potem ko je osem milijonov ljudi moralo zapustiti svoj kraj bivališča, je odprta pot koncentraciji zemlje za veliki kapital.
Ukrajinsko-ruska vojna je torej hkrati tudi prvotna akumulacija, v kateri se ljudi razlašča njihovih produkcijskih sredstev in starih pravic.
Drugo stran prvotne akumulacije vidimo v Sloveniji kot učinek gospodarskih sankcij in »energetske krize«. Javne subvencije se spet preusmerjajo z javnega sektorja k gospodarstvu. Strah in negotovost sta plodna tla za razlaščanje pridobljenih pravic in za povečevanja družbenih neenakosti. V teh razmerah si je vlada lahko zastavila cilj povečati plačne razlike v javnem sektorju na 1:7 (trenutno 1:4,7). Lahko si privošči reformo, ki bo povečala družbeno neenakost v dostopu do zdravstvenega varstva itn. Na drugi strani se normalizira kršenje delavskih pravic, preganjanje sindikatov in odpuščanje sindikalnih zaupnikov.
Prizadevanje za končanje vojne torej ni naivno stališče. To je razredno stališče, ki gleda skoz oči revnih, proletariata ali, če hočete, subalternih delavk in delavcev na prvotno akumulacijo, ki jo ta vojna sproža. Zato ne boste naivni, če boste podpisali peticiji proti vojni v Ukrajini:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega