NE BOMO DELALI DLJE ZA NIŽJE PENZIJE!

Včeraj smo v okviru kampanje zbiranja podpisov za razpis referenduma proti pokojninski reformi v Mariboru pripravili razpravo s filozofom Anžetom Dolinarjem. Dolinar se je v preteklosti strokovno ukvarjal s sistemi socialne varnosti, kot sta zdravstveni in pokojninski sistem. Dogodka z naslovom Ne bomo delali dlje za nižje penzije se je v prostorih Pekarne Magdalenske mreže udeležilo okoli 20 ljudi. 

“Ali je pokojninska reforma nujno zlo, ki bi ga morali vsi sprejeti?”, se je glasilo prvo vprašanje moderatorja Gregorja Kašmana, člana uredništva Rdeče pese in ekosocialistične iniciative Klas. Dolinar je pojasnil, da je prejšnja vlada Janeza Janše varčevalno pokojninsko reformo poleg mnogih drugih reform obljubila Evropski komisiji v zameno za denar, ki smo ga dobili v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Ali je ta denar kadarkoli prišel do ljudi, ki ga najbolj potrebujejo, je drugo vprašanje. Golobova vlada je obljubo izpolnila, proti volji večine ljudi in se uklonila diktatu evropskih birokratov. 

Evropska komisija je zahtevala varčevalno pokojninsko reformo, medtem ko sprošča fiskalna pravila, ko se gre za vprašanje povečanja izdatkov za orožje. “Ali naj sprejmemo pokojninsko reformo, ki za mnoge viša upokojitveno starost, za vse daljša referenčno obdobje za izračun pokojnine, ohranja najnižje pokojnine pod pragom tveganja revščine, medtem pa naj se sprijaznimo s tem, da skoraj 20 % proračuna namenimo za orožje? Ne!”, je bil jasen Dolinar. 

Čeprav reforma prinaša minimalne izboljšave za nekatere skupine upokojencev in upokojenk, kot se vlada rada pohvali na svoji spletni strani, so te izboljšave še vedno drobtinice, je bilo izpostavljeno v razpravi. Zagotovljena starostna pokojnina se bo iz trenutnih 781,94 evra zvišala za bore 4 evre na mesec. Najnižjo pokojnino, ki trenutno znaša sramotnih 352 evrov, zvišujejo za 13 evrov na mesec (spomnimo, da mora upokojenec od tega odšteti še 37,17 EUR, ki jih mora plačati kot obvezni zdravstveni prispevek). 

Odmerni odstotek za vdovsko pokojnino se z naslednjim letom zvišuje z zdajšnjih 70 odstotkov na 75, leto kasneje pa na 80 odstotkov. Čeprav se odstotek dviguje, so pogoji za pridobitev strožji. Starostna meja se dviguje tudi za vdovske pokojnine, in sicer z 58 na 60 let med letoma 2028 in 2035. 

Samo zato, ker so za nekaj evrov dvignili že tako žalostno nizke pokojnine nekaterih, ne moremo pustiti, da reforma obstane, ko pa na drugi strani delovnim ljudem vzame toliko in še več, so se strinjali zbrani. 

Dejstvo je, da je to varčevalna reforma. Država pa ne bo varčevala na tistih, ki že imajo največ. Vzela bo najbolj zgaranim, izkoriščanim, tistim, ki najbolj delajo. Čeprav svoje izračune vlada pridno skriva, kljub zahtevkom novinarjev in poslancev, naj javno razkrije, kaj so plačanci na Inštitutu za ekonomska raziskovanja izračunali v zvezi z reformo, že sama podaja marsikatero številko, ki potrjuje, da je reforma varčevalna. V osnutku, ki se bistveno ne razlikuje od sprejete reforme, podajo projekcijo skupnih učinkov ukrepov na javne finance. V 10 letih bodo z reformo prišparali 1 % BDP, kasneje tudi 2 %. Medtem pa vlada brez težav usmerja 5 % BDP za orožje.

Reforma bo vzela tistim, ki so jih šefi dolga leta vlekli za nos in jim niso plačevali prispevkov, tistim, ki so bili prisiljeni delati na črno, tistim, ki so leta delali preko študentske napotnice, ker jim šef ni omogočil druge zaposlitve.

Spomnimo tudi, da s to reformo delodajalci-kapitalisti ne bodo vplačevali v pokojninsko blagajno niti centa več. Prispevno stopnjo so leta 1996 delodajalcev “začasno” prepolovili na dobrih 8 %, medtem ko delavci že vsa leta plačujemo dobrih 15 %. “Obstajajo izračuni, ki so pokazali, da smo na ta račun v pokojninski blagajni izgubili več kot 2 milijardi evrov, ki pa so ostali v žepih kapitalistov”, pravi Dolinar. 

“Če bomo nasprotovali tej reformi, bo naslednja pod Janšo še slabša, pravijo nekateri,” poda izhodišče za zaključne misli Kašman. Dolinar: “Zgodovina kaže drugače. Podobna varčevalna pokojninska reforma, ki je zaradi pritiskov sindikatov na referendumu padla leta 2011 pod vlado Boruta Pahorja, je bila za večino ljudi bolj škodljiva, kot prihodnja, ki jo je sprejel Janša.” “Pritiski sindikatov, upor delavcev – vse to šteje, ima smisel”, tako Kašman. Te dni lahko spremljamo male zmage francoskih delavcev, študentov, upokojencev, ki so z množičnimi upori in protesti dosegli, da se pokojninska reforma, zaradi katere bi morali delati dve leti dlje, vsaj še nekaj let ne bo sprejela.