Zgodba o zaprtju verige prodajaln burgerjev Lars&Sven zadnje dni polni stolpiče praktično vseh osrednjih medijev pri nas. Od 24ur, preko Dela, Dnevnika, Žurnala24, Siola do slovenske edicije Forbsa. Novinarsko poročanje sega od nevtralnega povzemanja do navijaškega sočutja s stranjo kapitala. Slednje je precej bolj pogosto. Klasičen primer tega predstavlja prav članek v slovenski izdaji Forbsa (N1), katerega naslov se glasi kar “Lars & Sven po zaprtju lokalov: država ožema mala in srednje velika podjetja”.
Sodeč po odzivih bralk in bralcev omenjenih medijev, pa ti ne delijo žalosti, ki jo ob poslovnem neuspehu zakoncev Novak, zapovedujejo novinarji in uredniki teh mainstream medijev. V komentarjih pod članki, ki se ukvarjajo z zaprtjem prodajaln burgerjev prevladujejo mnenja kot so: “Požrešnost te je uničla”, “Mogoče pa je krivec “visoka noga”!? Kdo bi vedel?” in “Če pa imajo nenormalne cene”.
Za namen tega prispevka se ne bomo podrobneje spuščali v kulinarično kritiko, niti se ne bomo posvečali cenovni politiki navedene verige burgerjev. Prav tako bomo ob strani pustili popolnoma prozorno laž, da je za (dokončno) zaprtje kriva napoved božičnice, ki bi v omenjenem podjetju znašala zgolj eno osmino minimalne plače (160 €). Fokus bomo usmerili na tisti del jokavega zapisa, objavljenega s strani lastnikov podjetja, ki kaže na njihovo jasno in brezkompromisno protidelavsko in družbeno škodljivo držo.
Če gremo po vrsti, vidimo, da lastnika podjetja, ki tukaj nastopata kot reprezenta razreda kapitalistov, najprej motijo različni inšpekcijski nadzori. Popolnoma razumljivo. Inšpekcijski nadzori, ki so zaradi močnega pomanjkanja kadrov pravzaprav veliko preredki, onemogočajo, da bi lastniki še bolj teptali delavske pravice, vezane na primer na izplačilo nadur. Prav tako bi naj inšpekcijski nadzori omejevali/onemogočali lastnikom iskanje raznih zdravju škodljivih bližnjic pri higienskih standardov glede dobave, priprave in izdaje hrane.
Dalje lastnika motijo visoki stroški odvoza odpadkov. Znova popolnoma razumljiva pozicija, glede na njun razredni položaj. Stroške odvoza njunih smeti bi po njihovo vendarle morala prevzeti družba, opravljati pa delavke in delavci brez zagotovljenih delavskih standardov in pravic.
Zatem zakonca Novak tožita nad veliko količino denarja, ki ga zapravita za servise in menjave aparatov in kuhinjskih pripomočkov. Verjetno bi si želela, da tudi te stroške nase prevzame družba, o kateri sicer mislita vse najslabše. Ali pa da jih po delovnem času menjavajo in servisirajo kar njune delavke in delavci. V svojem zapisu jamrata tudi nad visokimi stroški, ki jih namenita za oglaševanje in socialne medije. Seveda jih je v oboje menda prisilila delovna inšpekcija ali pa kar zlobni sindikalisti, o katerih pišeta v nadaljevanju.
Nato povesta še kako zelo nepravično je, da morata zaposlenim (ki jih mimogrede v 445 besed dolgem zapisu, ne omenita niti enkrat samkrat) izplačevati regres za letni dopust in da bi jim morala sedaj izplačati še božičnico. Hkrati se obregneta tudi ob zaprtje trgovin ob nedeljah, zaradi katerega je 70 tisoč trgovk in trgovcev lahko ob nedeljah končno v krogu svojih družin in prijateljev. Ob koncu se še obsežno nahvalita za svojo dobrodelnost in zapis končata z emotikonom luči.
Njun zapis nam res lahko prižge luč in osvetli podobo, ki si jo za Slovenijo želijo lastnice in lastniki kapitala. Deregulirana družba, brez delavskih pravic in standardov in brez možnosti, da tistih nekaj skromnih poletnih dni preživimo ob morju. Želijo si družbe, kjer bodo trgovine ob nedeljah odprte, naše plače nizke, njihovi dobički pa vedno večji. Mi si takšne družbe ne želimo. Zato potrebujemo obrat v smeri družbe utemeljene na družbenih potrebah in ne privatnih interesih jokavih lastnikov kapitala.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega