Eden najbogatejših Slovencev, Joc Pečečnik (o njem smo na Rdeči pesi že pisali https://bit.ly/3vKaNqs), je v sredo naznanil, da gre njegovo podjetje Moda Mi&Lan v stečaj. Kot je dejal, je podjetje brez obetov za prihodnost. Toda za kakšne in predvsem čigave obete gre?
Preden se posvetimo izhodiščni temi, spomnimo, da je bilo podjetje Moda Mi&Lan doslej že večkrat deležno medijske pozornosti. Podjetje je znano po številnih primerih kršitev delavskih pravic (decembra lani so delavkam in delavcem izplačali zgolj (!) 180 € novembrske plače).
Joc Pečečnik se skuša – kot ostali kapitalisti – prikazati v podobi »rešitelja« in »dobrotnika«; pri tem se sklicuje na položaj podjetja pred njegovim prevzetjem in pokroviteljsko razglaša, da je Modi Mi&Lan »pomagal« brez preverbe. Očitno je, da ne gre za nikakršno »reševanje« podjetja, temveč za koristoljubno in preračunljivo investiranje kapitala, ki pa v Pečečnikovem primeru ni obrodilo sadov.
Pečečnikova fantaziranja o reševanju podjetja so torej povsem izkrivljena in sprevržena; v podjetje se je podal predvsem in izključno z namenom lastnega dobička. Po mnenju delavk Pečečnik ni izvedel modernizacije podjetja (zamenjali naj bi nekaj žarnic); Modo Mi&Lan je izkoristil, in jo nato prepustil stečaju. Povsem sprevrženo pa je tudi njegovo sporočilo, v katerem pravi, da zaposleni ne bodo prav veliko utrpeli zaradi stečaja, ker bodo skoraj isto »dobili na zavodu za zaposlovanje«. Polega tega je Pečečnik celo navrgel, da vzrok za to tiči v bolniških odsotnostih delavk zavoljo hkratnega dela na kmetijah.
Ogorčenje delavk podjetja Moda Mi&Lan je razumljivo; kljub naravi mezdnega odnosa (delavka–kapitalist, delo–kapital), na katerem sloni kapitalistično izkoriščanje – zajemanje presežne vrednosti, zaposlitev za delavke v tem trenutku predstavlja edino »bilko«, ki se je lahko oklenejo (temu v veliki meri botruje neenakomeren razvoj slovenskih perifernih področij, v tem primeru Goričkega). Prekinitev zaposlitve bi zanje predstavljala zdrs v bedo, ki poleg slabšega ekonomskega položaja (pavperizacije) prinaša tudi socialno izključitev. Za kapitalistično blagovno produkcijo je namreč značilno, da je producent (v tem primeru delavka-šivilja) razredno ločen od produkcijskih sredstev, ki so v rokah kapitalista, in vstopa v produkcijski proces, tako da prodaja svojo delovno silo.
Položaj delavk je tako v celoti odvisen od njihove sposobnosti za delo, tj. njihove delovne sile; v nasprotnem primeru jih čaka življenje na pragu revščine, ki se – kot smo videli – milijonarju Jocu Pečečniku sploh ne zdi nezavidljivo. Nezadovoljstvo delavk je tako upravičeno, saj obstajajo materialne razmere, ki ga utemeljujejo.
Pečečnikovih primerjav in izjav ne gre tolmačiti na osebni ravni; Pečečnik je kot kapitalist zgolj personifikacija kapitala, tako kot je delavec personifikacija dela. Napoved stečaja podjetja Moda Mi&Lan nas spodbudi, da pogled preusmerimo k ekonomski strukturi in protislovjem, ki jih ta poraja (stečaj podjetja je le izraz poglobljenega protislovja med delom in kapitalom). Ob profitno orientirani produkciji kapital zaposluje delovno silo, kadar mu le-ta ustvarja in uresničuje presežno vrednost – pričakovane profite. Ko ta pogoj ni (več) izpolnjen, lahko delavka zapusti podjetje in odide.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega