Pred slabim letom dni se je anarho-kapitalist Javier Milei z motorno žago, svojim prepoznavnim simbolom, zavihtel na položaj argentinskega predsednika. Običajni delovni ljudje v Argentini so v tem letu boleče občutili, kako ostro je Milejeva libertarska žaga zarezala v njihove javne storitve, delavske pravice, okoljske regulacije, življenjski standard in s težkim bojem pridobljen družbeni napredek!
Danes pod pragom revščine živi že več kot polovica argentinskega prebivalstva, v zgolj 11 mesecih Milejeve vladavine je pod prag revščine zgrmelo dodatnih 3,5 milijona ljudi. Napovedi kažejo, da bo ta številka do konca leta dosegla kar 5 milijonov. Prav tako se je znatno povečala stopnja brezposelnosti. Od lanskega novembra je delo namreč izgubilo najmanj 270 tisoč ljudi.
Zgornji podatki so neločljivo povezani s politikami argentinskih oblasti. Milei je svoj mandat pričel z neposrednim udarom na javne storitve, od katerih so odvisni milijoni delovnih ljudi. Tako je drastično zmanjšal javna sredstva za izobraževanje in zdravstveno oskrbo, skoraj v popolnosti ukinil program javnih del in močno omejil državno sofinanciranje javnih kuhinj za najrevnejše. Edini segment državne porabe, ki je v tem času doživel sunkovit skok, je vlaganja v vojsko. Za razliko od drugih se bo po napovedih argentinski vojaški proračun v naslednjih osmih letih povečal za kar štirikrat.
Milei si je prav tako začrtal obsežen program privatizacije, v katerega so med drugim vključeni oskrba z vodo in elektriko, najbolj profitabilne linije mestnega in medkrajevnega javnega prometa, letališča in hidroelektrarne. Skupaj s tem programom so bile uvedene tudi ekstremne davčne olajšave za tuje vlagatelje. Vsa tuja podjetja, ki v argentinsko izvozno usmerjeno industrijo vložijo vsaj 200 milijonov dolarjev, so skladno s temi predpisi, naslednjih 30 let v celoti oproščena plačevanja kakršnegakoli davka na dobiček. Vzpostavljena so bila tudi posebna arbitražna sodišča, ki tujim korporacijam omogočajo tožbo proti argentinskim oblastem, če bi te v prihodnosti (znova) vzpostavile okoljske in/ali delavske standarde, ki bi potencialno zmanjšali njihove profite.
Protidelavsko in družbeno škodljivo ekonomsko politiko spremlja tudi skrajno nazadnjaška ter pro-natovska zunanja politika. Milei velja za enega največjih zaveznikov izraelskega apardheidovskega in genocidnega režima, Argentina tako ob boku ZDA v Združenih narodih vztrajno glasuje proti vsakršni resoluciji, ki bi obsodila etnično čiščenje v Palestini Argentina prav tako oskrbuje Izraelske okupacijske sile z orožjem in drugo vojaško opremo. Pred nekaj meseci pa je Milei na poveljstvo zveze NATO poslal prošnjo za to, da se Argentini dodeli status ti. “globalnega partnerja” tega vojaškega pakta.
Vladavina Javierja Mileija je nesporno škodljiva za delovne ljudi v Argentini. Zgolj oni pa so tisti, ki jo lahko končajo in pričnejo z vodenjem politik, ki bodo usmerjene v zadovoljevanje družbenih potreb in ne privatnih interesov kapitala ter družbenih elit.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega