Stavka ameriških pristaniških delavcev: naraščajoči val delavskega upora

V torek se je začela stavka 45.000 pristaniških delavcev, ki velja pomemben mejnik v delavskih bojih v ZDA. Stavkovni val je zaprl 36 pristanišč na vzhodni in zahodni obali, vključno z glavnimi pristanišči, kot so New York-New Jersey, Houston, Savannah in Charleston. Stavka je del naraščajočega upora po vsej državi. Pristaniški delavci so se pridružili  33.000 Boeingovim delavcem, ki stavkajo že več kot dva tedna po zavrnitvi prodajne pogodbe, skupaj s še več tisoč delavci v letalski industriji podjetij Textron in Eaton. Skupaj v ZDA stavka vsaj 85.000 delavcev na strateških delovnih mestih.

Stavkovni val je izbruhnil le nekaj tednov pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, ko sindikalna birokracija običajno uveljavi prepoved stavke. Ameriški politični vrh, ki ga usmerjajo vse bolj obupani poskusi utrjevanja kapitalizma in imperializma na Bližnjem vzhodu in v Evropi, izgublja stik z resničnostjo. Stavkovni val predstavlja nujno potrebo kot tudi možnost neodvisnega razrednega gibanja, usmerjenega proti kapitalističnemu sistemu.

Pristaniški delavci zahtevajo boljše pogoje dela, varnost na delovnem mestu, višje plače in zmanjšanje delovnih obremenitev. Predvsem pa se borijo za zaščito svojih delovnih mest pred novimi oblikami avtomatizacije. Samo v ZDA je bilo letos na ta način ukinjenih že več deset tisoč delovnih mest v avtomobilski industriji, pri UPS, v tehnološkem sektorju in na drugih delovnih mestih. Vladajoči razred, ki obvladuje ključno pristaniško infrastrukturo, uvaja robotizacijo za varčevanje z delom in zmanjšanje števila delovnih mest. Tehnološki napredek torej ni zmanjšal bremen delavcev ali izboljšal življenjskega standarda. 

Včerajšnji komentar v časopisu Washington Post, ki je v lasti multimiljarderja Jeffa Bezosa, je nervozno opozoril, da je stavka v pristanišču le „zgodnja bitka dobro plačanih delavcev proti napredni avtomatizaciji.“ Stavka je tudi del naraščajočega upora proti prokorporativnemu sindikalnemu aparatu, ki je desetletja pomagal delavcem vsiljevati koncesije in je popolnoma povezan s kapitalistično državo. Trenutni stavkovni val se je začel z množično zavrnitvijo poskusa prodaje v Boeingu s strani sindikalne birokracije Mednarodnega združenja strojnikov, ki so ga delavci zavrnili z neverjetnimi 95 odstotki.

Stavka je tudi udarec za Bidena, ki se je sam označil za „delavcem najbolj naklonjenega predsednika v zgodovini ZDA“ in ki že leta uporablja storitve birokracije, da bi preprečil ali omejil stavke in uvedel pogodbe, ki omogočajo zmanjšanje števila delovnih mest in določajo plače pod inflacijo. Sindikalna birokracija ILA (International Longshoremen’s Association) se je zavezala, da bo še naprej prevažala vojaško opremo skozi pristanišča, ki so povezana s stavko. Ta se uporablja v genocidu v Gazi, ki ga podpirajo ZDA in v razširjajoči se vojni proti Iranu ter za podporo posredniški vojni proti Rusiji. 

Vendar pa izbruh stavk v Boeingu in v pristaniščih ob hkratnem povečevanju vojn ameriškega imperializma na Bližnjem vzhodu kaže, da se prizadevanja za zatrtje razrednega boja začenjajo krhati. To pa zato, ker isti profitni interesi, ki stojijo za imperialistično vojno – bojem za nadzor nad surovinami, trgi in bazeni poceni delovne sile -, stojijo tudi za vojno proti delovnim mestom in življenjskemu standardu delavcev doma. Ne glede na to, kdo bo zmagal v predsedniški tekmi, sta obe stranki zavezani, da bo delavski razred plačal.

Ključno vprašanje, s katerim se soočajo pristaniški delavci, je razvoj njihove stavke v široko delavsko gibanje. Zlasti se soočajo z dvema nujnima nalogama: prvič, uveljaviti demokratični nadzor nad lastnim bojem, vključno z nadzorom nad vsemi prihodnjimi pogajanji o pogodbah in možnostjo preklicati odločitve, ki so proti njihovi volji; in drugič, vzpostaviti učinkovite komunikacijske linije z delavci po vsej državi in po svetu.

To zahteva razvoj stavkovnih odborov, ki jih sestavljajo zaupanja vredni delavci, neodvisni od birokracije ILA. Delavci Boeinga so ta korak že naredili, prav tako železničarji in drugi delavci v različnih panogah. Prek Mednarodne zveze delavskih stavkovnih odborov (IWA-RFC) se lahko usklajujejo in sodelujejo z delavci po svetu. Stavkajoči pristaniški delavci morajo preseči obalno ločnico in se povezati z delavci na zahodni obali, ki podpirajo njihov boj. Povezati se morajo tudi z železničarji, ki se borijo proti novim odprodajnim pogodbam in so ključni pri načrtih za preusmeritev preusmerjenega tovora nazaj na vzhodno obalo.

V nasprotju s podporo birokracije ILA ameriškim vojnam za globalno prevlado morajo delavci in delavke aktivno ukrepati, da bi ustavili vojno. Zlasti morajo upoštevati poziv palestinskih sindikatov, ki so delavce po vsem svetu pozvali, naj ustavijo genocid in zavrnejo vojaške pošiljke v Izrael.

Pristaniški delavci se ne borijo le proti upravljavcem pristanišč, temveč proti celotnemu produkcijskemu načinu – kapitalizmu, ki temelji na izkoriščanju in neenakosti. Proti  razredu kapitalistov morajo delavci postaviti svoj politični program – socializem, ki temelji na prenosu politične moči na delavski razred, odpravi profitnega motiva in upravljanju družbe za potrebe ljudi.

 Povzeto in prevedeno po: https://bit.ly/4dyrBB2 

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega