Že kar nekaj časa se je napovedovalo, pred nekaj dnevi pa je postalo uradno: britansko podjetje Ascent resources zahteva od Slovenije 500 milijonov evrov, ker zaradi prepovedi frackinga ne more uničevati okolja v Prekmurju – in ob tem seveda dobro zaslužiti! Kapital v iskanju profitov ne pozna meja: če se mu ne upremo, bo pohodil delovne ljudi, uničil naravo, se požvižgal na regulacije in zakone, tožil države, … vse, da kot vampir izsesa kri, ki ga ohranja pri življenju.
Že leta 2011 je Ascent začel s postopki za pridobivanje zemeljskega plina s frackingom, ki je okoljsko izjemno sporna metoda. Ascent je nato skoraj desetletje pritiskal in lobiral, da bi pridobil dovoljenje, a je nato v lanskem letu Državni zbor fracking zaradi škodljivosti za okolje prepovedal (podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah). Za “odškodnino” je Ascent najprej želel 50 milijonov, nato 120, zdaj pa zahteva pol milijarde.
Ne pozabimo še tega, da je fracking način pridobivanja fosilnih goriv, kar kaže na norost in uničevalnost kapitala, ki bo požgal in skuhal celoten planet!
Takšno plenjenje ni redkost, vsako leto si na desetine kapitalističnih firm želi s pomočjo arbitražnih sodišč polastiti javnih sredstev, ker ne morejo legalno izkoriščati delovne sile in naravnih virov v neki državi. Seznam primerov: https://bit.ly/3QyqVBf
Tudi Slovenija se je že znašla v tožbi: znan je primer italijanskega gradbenega podjetja Grassetto, ki mu je z lobiranjem posel rihtal tudi kardinal Franc Rode.
Sistem ISDS se ni vzpostavil proti volji držav, ampak so ga skrojili prav politični zastopniki kapitala v vladah in mednarodnih institucijah. Izvorni namen je bil zaščititi lastnike kapitala v bivših kolonijah, po tem, ko so se te osvobodile izpod kolonialnega jarma. V nekaj desetletjih je mehanizem ISDS postal vzvod za uresničevanje interesov kapitala.
Večino tožb vloži imperialistični vele-kapital iz ZDA in Evrope proti podrejenim perifernim državam, a so vse pogostejše tožbe tudi proti razvitim državam.
V večini primerov kapitalisti tožijo države zaradi zaščite okolja (kot pri nas), javnozdravstvenih regulacij ali delavskih standardov. Arbitražna “sodišča” za investitorje oz. mehanizem ISDS (ang. investor-state dispute settlement) so v resnici paralelni (privatni) sodni sistem za veliki kapital, v katerem odločajo zasebni arbitri. Okoli ISDS se je konec 90. let vzpostavil pravi biznis, ki omogoča velike zaslužke elitnim odvetniškim firmam in specializiranim podjetjem, ki krijejo vstopne stroške za tožbe.
Ta kvazi-sodišča (celo državna sodišča, ki ščitijo pravice kapitala, so jih proglasila za neustrezna) so za kapital poslovna priložnost (pogosto se tožbe končajo s poravnavo, s katero iz državnih proračunov izstisnejo vsaj nekaj denarja) in način ustrahovanja (da ne bi sprejele regulacij). Pravna podlaga za tožbe so prostotrgovinski sporazumi, v primeru tožbe Ascenta gre za Pogodbo o energetski listini in investicijski sporazum med Veliko Britanijo in Slovenijo.
Moramo razumeti, da prostotrgovinski sporazumi nove generacije ne odpravljajo trgovinskih ovir, kot so bile nekoč carine, ampak posegajo v delavske, okoljske in druge standarde posameznih držav. Seveda z namenom, da bi jih odpravili in znižali ter tako omogočili prosto pot kapitalu. Ti standardi so bili priborjeni z razrednim bojim delavskih množic in naprednih gibanj.
Na primer: Slovaška je morala plačati 22 milijonov EUR nizozemski zavarovalnici Achmea, ker je vlada spremenila odločitev prejšnje vladne garniture in razveljavila odločitev o privatizaciji javnega zdravstvenega sistema. Ker niso želeli plačati, so Slovaški EU institucije zaplenile 29,5 milijona EUR z bančnih računov.
Kaj nam torej v resnici pove primer Ascenta in obstoj privatnega sodnega sistema za kapital?
Da so zagovorniki kapitala in kapitalizma zagovorniki izkoriščanja in razlaščanja, ekonomskega in političnega nasilja. Da si je kapital ustvaril svet po lastni podobi in ga zato ni mogoče popraviti s kozmetičnimi spremembami: kapitalizma ni mogoče reformirati ali regulirati, mogoče ga je samo zrušiti in odpraviti. Prvi nujen korak za to pa je upor proti kapitalu. Iz teh uporov lahko zraste kolektiven politični boj za osvoboditev vseh nas.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega