Danes bi se naj spominjali umrlih. Namenili bi ga naj našim osebnim spominom na umrle bližnje. Za kapital je ta dan odlična poslovna priložnost za ustvarjanje profitov.
Z vseh strani smo zbombardirani z oglasi, ki nam namigujejo, koliko denarja moramo porabiti in kaj točno moramo narediti, da bomo umrlim izkazali spoštovanje in ljubezen. Targetirajo na naša čustva in trkajo na našo vest ter umetno ustvarjajo željo po potrošnji. Posledično se poveča prodaja sveč, cvetja in ostalega namenjenega urejanju nagrobnikov. Simbolika postane potrošni objekt. Simbolična vrednost postane odvisna od finančnega vložka, ljudje, ki pa si tega ne morejo privoščiti, so v stiski.
V kapitalizmu se večajo pritiski na delovnem mestu, ljudje so preobremenjeni, imajo manj prostega časa, krepi se individualizem, manj pozornosti namenijo gradnji kvalitetnih medosebnih odnosov, povečuje se osamljenost. Kapital s pridom izkoristi tudi to in ponudi prikladno rešitev – neracionalno nakupovanje. Niste svojim preminulim sorodnikom namenili dovolj časa? Nič hudega, kupite jim največji venec in najlepšo svečo. Nimate denarja? Ah, pri umrlih pa res ne smete šparati. Jih niste imeli radi?
Posledično v Sloveniji uporabimo okoli sedem sveč letno na osebo, kar predstavlja več kot 16 milijonov sveč letno in prinese 4000 ton odpadkov, predvsem plastike. Uvrščamo se v sam evropski vrh. Nagrobne sveče so nepotreben odpadek, ki prispeva h krepitvi okoljske krize in bi se ga lahko prepovedalo na sistemski ravni. Kapitalistična država, ki ima polna usta trajnosti, tega ne stori, ker bi s tem škodovala poslovnim interesom proizvajalcev, uvoznikov in prodajalcev. Odgovornost je namesto tega prenesena na potrošnike, ki so sicer porabo v zadnjih 13 letih zmanjšali za polovico, a kljub temu je število odpadkov še vedno izredno visoko. Kupi nagrobnih sveč za prvi november so dober prikaz, kako kapitalistična družba s profitom proizvaja družbeno in okoljsko krizo, ljudi pa potiska v duševno in materialno bedo.
O tem, zakaj spremembe individualnih navad ne morejo odpraviti izkoriščanja dela in planeta smo na Rdeči pesi že pisali.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega