V Argentini pravkar poteka stavka transportnih delavk in delavcev ter zaposlenih v javnem sektorju. Prvi so zaustavili ladijski promet v najpomembnejših pristaniščih, prekinili železniške povezave in na tla prikovali na stotine letal, ki bi morala poleteti iz argentinskih letališč. Drugi so prekinili pouk, predavanja in izvajanje komunalnih storitev.
S stavko, najmočnejšim orožjem delavskega gibanja, želijo zaustaviti privatizacijo javnega prometa, električnega in vodnega omrežja, preprečiti množična odpuščanja na področju javnih storitev in se izboriti za dvig plač. Njihove zahteve tako presegajo goli ekonomizem in delavskemu boju vračajo napredno politično vsebino, ki je nujna za njegov dolgoročni uspeh.
V prekinitvi dela in množičnih uličnih demonstracijah, ki stavko spremljajo sodeluje sto tisoče delavk in delavcev. Delavstvo, za razliko od pasivne strankarske opozicije, s tem korakom vrača udarec libertarskemu režimu argentinskega predsednika Javierja Mileja in celotnemu kapitalističnemu razredu v državi in širše.
Vsebino njihovega upora najbolje opiše izjava enega izmed letaliških delavcev, ki sodeluje v stavki. “Ne borimo se zgolj za sektorske, parcialne zahteve. Borimo se za javno šolstvo, zdravstvo, za pravice upokojencev, za ohranitev vseh stvari, ki jih želi oblast uničiti”. Iz njihovega boja in njegove politične vsebine bi se lahko učili tudi mnogi sindikati pri nas.
En svet, en boj!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega