Po politični krizi, ki je pretresala Izrael med leti 2019 in 2022 bo Izrael dobil prvo stabilno vlado v štirih letih. To bo stabilna vlada skrajne desnice, ki bo brez dvoma še bolj utrjevala apartheidni režim sionistične države.
V zadnjih letih se je v Izraelu zvrstilo pet volitev, med katerimi je potekal boj med ideološko raznolikim blokom, ki je delal vse, da na oblasti “le ne bi bil Bibi” (Benjamin Netanyahu); in konzervativnim blokom, pod vodstvom Netanyahujve stranke Likud. Ta ga ni želela odstaviti z vodilnega položaja, kljub mnogim obtožbam korupcije, med katerimi so bili sprejemanje podkupnine za pritiske na finančno ministrstvo in sklepanje dogovorov z medijskimi hišami o njihovi uredniški politiki.
Po prvih dveh volitvah v času krize v aprilu in septembru 2019 nihče ni uspel sestaviti koalicije, po tretjih volitvah v marcu 2020 je prišlo do “vlade narodne enotnosti” pod vodstvom Netanyahuja in Benjamina Gantza, nekdanjega generala, ki je vodil stranko liberalnega centra Kahol Lavan (Bela in modra). Po razpadu te koalicije v decembru istega leta, so bile razpisane nove volitve v marcu 2021, v katerih je na oblast prišla raznolika koalicija liberalnih, desnih, socialdemokratskih in arabskih političnih strank pod vodstvom Naftalija Bennetta in Yaira Lapida. Ta je prav tako razpadla junija 2022.
Zadnje volitve v začetku novembra 2022 je zaznamoval velik upad glasov levih strank, porast števila glasov pa je doživela predvsem skrajna desnica, kot nesporna zmagovalka pa je iz volitev izšla konzervativna stranka Likud pod vodstvom Netanyahuja. Slednji je tudi dobil mandat za sestavo vlade, ki bi se iztekel ob polnoči v sredo, 21. 12. 2022. V dramatičnem telefonskem klicu izraelskemu predsedniku Isaacu Herzogu, nekaj minut pred polnočjo, mu je Netanyahu sporočil, da mu je uspelo sestaviti vlado.
V koaliciji se je konzervativnem Likudu pridružilo pet strank. Te so religiozni Shas in Yah Adut HaTora ter skrajno desne Noam, Tkuma in Otzma Yehudit, ki skupaj z Likudom obvladujejo 64 sedežev od 120 v knesetu, izraelskem parlamentu. Gre za najbolj desno vlado v zgodovini Izraela. Med člani koalicije izstopata predvsem Itamar Ben-Gvir, predsednik skrajno desne Otzma Yehudit (Judovska moč) ter Bazalel Smotrich, predsednik skrajno desne Tkume (Stranke religioznega sionizma).
Itamar Ben-Gvir je odvetnik, znan po branjenju sionističnih ekstremistov, spodbujanju rasizma do Palestincev ter čaščenju izraelsko-ameriškega terorista Barucha Goldsteina, ki je leta 1994 pobil 29 muslimanskih vernikov v Hebronu.
Zaradi ekstremističnih pogledov so Ben-Gviru prepovedali služiti vojaški rok. Prevzel naj bi na novo ustanovljeni položaj ministra za nacionalno varnost, ki mu bo omogočal nadzor nad izraelsko mejno policijo, ki naj bi jo povečal in ji razširil pooblastila. Zagovarja tudi pravico Judov, da molijo na Tempeljskem griču, kjer obiski judovskih vernikov pogosto vodijo do nemirov. Poleg tega bo njegova stranka dobila nadzor nad ministrstvi odgovornimi za kolonizacijo Negeva in Galileje.
Bazalel Smotrich je prav tako odvetnik, ki je iz skrajno desnega aktivista postal karizmatičen politik, ki vnaša skrajno desne ideje v mainstream. Preden je odšel v politiko je vodil nevladno organizacijo Regavim, ki otežuje gradbene posege Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu in zagovarja interese izraelskih naseljencev na tem ozemlju. Znan je predvsem po zagovarjanju nasilnega posredovanja izraelskih oboroženih sil, homofobiji ter zavračanju palestinske pravice do državnosti.
Pričakujemo lahko, da bo nova izraelska vlada še bolj ekstremno nadaljevala politiko ilegalne kolonizacije palestinskih ozemelj, ki je temeljna za Izrael od same ustanovitve leta 1948. Odkrito bo zagovarjala interese ilegalnih naseljencev na palestinskih ozemljih, hkrati pa še naprej igrala vlogo “psa čuvaja” kolektivnega imperializma pod vodstvom ZDA na Bližnjem vzhodu.
Po poročilu Združenih narodov je bilo leto 2022 najbolj smrtonosno leto za Palestince od začetka štetja žrtev leta 2005. Ob povečanih napetostih v zadnjih mesecih, novih oboroženih uporniških skupinah v Nablusu in Jeninu ter nadaljevanju in zaostrovanju ilegalne izraelske okupacije in kolonizacije, se lahko upravičeno nadejamo nadaljnjih zaostritev situacije.
Nemoč nestabilnih vlad liberalnih strank ali vlad narodne enotnosti v preprečevanju vzpona (skrajne) desnice je jasna. Palestinci se lahko osvobodijo le preko organizacije množičnega delavskega gibanja, ki se bo povezalo z delavskimi gibanji v sosednjih državah v uporu proti njihovim lastnim avtokratskim vladam. Naloga domačih delavskih, mirovnih in okoljskih gibanj pa je, da podpirajo gibanja proti ameriškemu imperializmu povsod po svetu in tako zlomijo moč ameriškega imperija ter ustavijo dotok “vojaške pomoči”, ki jo Izrael dobiva od ZDA. Le internacionalna solidarnost delavskega razreda lahko pomaga palestinskemu narodu pri borbi za svobodo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega