Z včerajšnjim dnem smo obeležili 64. obletnico kubanske revolucije, ki je svoje zadnje dejanje doživela 31. 12. 1958 s strmoglavljenjem pro-ameriškega kubanskega diktatorja Fulgencia Batiste. Kuba se je v zadnjih desetletjih znašla pod številnimi ekonomskimi in političnimi pritiski iz strani držav imperialističnega centra (z Združenimi državami Amerike na čelu), ki si pod pretvezo »demokratizacije« in »odprtja gospodarstva« po kitajskem modelu prizadevajo za ponovno vzpostavitev kapitalizma. Kubanska revolucija se je po 64 letih zaradi omenjenih pritiskov od zunaj in znotraj znašla na velikem razpotju, a je iz vidika razrednih bojev za naprednejšo družbo aktualna še danes. V branje ponujamo prispevek Jorgeja Martina, ki je izšel ob 50. obletnici kubanske revolucije:
»8. januarja je 1959 je prestolnico po večletnih gverilskih bojih proti Batistinem režimu, dosegel Fidel Castro. Oblast je prevzela nova vlada s Joséjem Mirójem Cardono na čelu. Revolucija je zmagala. V manj kot treh letih je novi oblasti uspelo uresničiti prizadevanja za socialistično družbeno preobrazbo in strmoglavljenje kapitalizma na otoku. Po petdesetih letih po revoluciji smo priča nenehnemu zgodovinskemu revizionizmu, ki vlaga vse napore v zmanjšanje pomena kubanske revolucije in njenih dosežkov. Kapitalističnemu sistemu uslužni mediji v državah Latinske Amerike in širše objavljajo številne izpovedi in izkušnje kubanskih kontrarevolucionarjev, ki sicer priznavajo pomen osvoboditve izpod vpliva ZDA, toda kriče izpostavljajo in očitajo, da je revolucijo ugrabil komunistični avtoritarni sistem.«
»Po petdesetih letih imamo številne podatke , ki pričajo o pomembnih dosežkih kubanske revolucije. Naj izpostavimo zgolj nekatere, ki se tičejo neposredno življenjskega standarda. Življenjska doba na Kubi je po podatkih iz 2020 78,8 let (v »demokratičnih« ZDA po podatkih iz istega leta le-ta znaša 77,2 leti). Kuba se med drugim lahko pohvali z izredno visokim odstotkom pismenosti (99,8%); za primerjavo je pismenost v Braziliji zgolj 88,6%. Po lestvici Združenih narodov Human Development Report je Kuba med državami Latniske Amerike na 4. mestu (pred Kostariko). Med drugim ima eno najmanjših smrtnosti med novorojenčki : 5,93 na 1000 novorojenih otrok (za primerjavo imajo ZDA 6,3, Čile 7,9, Kostarika 9,01 in Brazilija 26,67). Je druga država na svetu po številu zdravnikov na prebivalca – 5,91 zdravnika na 1000 prebivalcev (v ZDA je številka bistveno nižja in sicer 2,3 zdravnika; v Braziliji 2,6, Čilu 1,09).«
»Na Kubi je bila vzpostavitev naprednejše demokratične družbe nemogoča brez upora proti ameriškemu imperializmu, ki so do tedaj imele popoln nadzor nad kubanskim gospodarstvom. Kljub temu, da je ob svojih začetkih imela kubanska revolucija buržoazni, liberalni značaj, je le-ta kmalu prerasla v odkrit boj proti kapitalizmu in imperializmu. Kaj hitro se je namreč izkazalo, da bo izvedba agrarne reforme ter doseganje kubanske suverenosti in družbena preobrazba praktično nemogoča s sodelovanjem obstoječe buržoazije, ki se je sicer zoperstavila Batistinem režimu, a kmalu po strmoglavljenju diktatorskega režima nasprotovala spremembam.«
Celoten prispevek si v angleščini lahko preberete na naslednji povezavi:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega