V iztekajočem letu smo z vami delili okoli 200 prispevkov o tematikah, ki najpogosteje ne dobijo mesta v poročanju osrednjih medijev. Pisali smo o delavskih bojih in zmagah v Sloveniji in na tujem, nastopali smo proti vojnemu hujskaštvu in poročali o vojnah, ki ne najdejo mesta v udarnih terminih večernih poročil. Osvetljevali smo vzroke in posledice bližajočega se okoljskega zloma, analizirali smo volitve in delovanje različnih segmentov vladajočih razredov. Kar nekaj tekstov smo namenili razumevanju vloge javnih storitev v družbi, potrebi po širjenju njihovega obsega, izboljšanju delovnih pogojev ter večji dostopnosti.
V nadaljevanju predstavljamo pet najbolj branih objav v letu 2022.
1. KANDIDATKA KAPITALA IN VLADAJOČIH
“Zato tudi ne čudi medijski pospešek, ki ga je bila deležna njena napoved kandidature. V Večeru so tako “njen vstop v bitko” pospremili z izjavo direktorice Mediane Janje Božič Marolt, ki je ocenila, da ima “Nataša Pirc Musar najboljšo startno osnovo med vsemi kandidati.” (https://bit.ly/3bfmnzK) V Delu so jo označili za “javno uslužbenko, ki se nikoli ni držala nazaj in je bila namenoma glasna.” (https://bit.ly/3ykv6df) V Dnevniku so šli najdlje in jo kar v svojem podnaslovu opisali kot “odločno podpornico človekovih pravic in demokracije.”(https://bit.ly/3u0Pb5I)
Glede na številne primere, ki smo jih predstavili, bi bilo ustrezneje, če bi jo označili za odločno podpornico kršenja delavskih pravic in standardov, neizprosno branilko vladajočih in njihovih privilegijev ter glasno varuhinjo obstoječega politično-ekonomskega sistema.”
Celotna objava: https://bit.ly/3jtaw5g
2. O TEM NE BOSTE SLIŠALI: VOJAŠKO POSREDOVANJE FRANCOSKE TUJSKE LEGIJE V JEMNU
“Sredi avgusta so enote francoske tujske legije zasedle širše območje mesta Belhaf na jugu Jemna. Belhaf je industrijsko središče regije Shabwah, kjer se nahajajo obsežna nahajališča zemeljskega plina Tamkajšnji LNG terminali (terminali za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina) so sicer v lasti francoske fosilne multinacionalke TotalEnergies SE.
Francoski napad moramo razumeti prav v tem okviru. Njihove oborožene sile so vdrle na omenjeno področje, z namenom zagotovitve nemotene in pospešene produkcije ter dobave zemeljskega plina. Z dolgimi cevmi torej varujejo vedno večje profite lastnikov kapitala in dajejo svoj doprinos k zgodbi o “varovanju suverenosti in teritorialne celovitosti” posameznih držav.”
Celotna objava: https://bit.ly/3SCgq0j
3. USTAVIMO VOJNO
“Če želimo živeti v miru moramo odločno nastopiti proti vzrokom za vojno. Deklarativno izražanje podpore ljudem v Ukrajini in izrazi sočutja so znak skrbi za soljudi, vendar ne rešujejo stanja.
Imperializem in njegove različne pojavne oblike so neločljiv del kapitalističnega reda. Njegovi globalni odnosi tekmovanja rodijo vojne.
V zgodovini so zaradi njihovih posledic trpele že mnoge generacije nedolžnih delovnih ljudi. Naše stališče in zaveza morata biti, da storimo vse, da ta nov krvavi ples na vzhodu Evrope preprečimo. Stop vojni. Stop imperializmu. Za mir. Za internacionalno sodelovanje delovnih ljudi.”
Celotna objava: https://bit.ly/3PScNmB
4. IVO BOSCAROL – KAPITALISTIČNI JUNAK
“Ivo Boscarol je junak. Junak svojega razreda. Junak kapitala in produkt obstoječega ekonomsko-političnega sistema ter medijske krajine. Grobar delavstva in solidarne družbe. Obraz družbeno škodljivih praks, nazadnjaških politik in sovražnik vsakovrstnega delavskega organiziranja Tega ne zakrije nobena maska človekoljubnosti. “
Celotna objava https://bit.ly/3WIOs4V
5. STEKLARNA HRASTNIK: MNOŽIČNE ODPOVEDI KOT DELAVSKI PROTEST
“V Steklarni Hrastnik je v ponedeljek počilo. Okoli 50 delavcev je skupaj vložilo odpovedi in uperilo prst v upravo ter zahtevalo odstop direktorja. Delavke in delavci so kot razlog izpostavili nizke plače, slabe pogoje, predvsem pa preobremenjenost in izčrpanost, saj je – tudi zaradi odpuščanj – zaposlenih vse manj, dela pa več ali enako. Takšni spontani – ali divji – upori so v Sloveniji redkost, zato je o njih vredno razmisliti, saj nam lahko vsaj delno razkrijejo razmere v kapitalističnih podjetjih.
Divji upori ali stavke so tiste delavske akcije, ki se zgodijo mimo sindikata in pogosto tudi brez upoštevanja zakonskega okvira. Lahko imajo pomemben vpliv, saj razburkajo postano vodo socialnega dialoga ter razburijo tako kapital kot organizirano delo. Pogosto nam pokažejo tudi trende in premike v družbi, z nekaj sreče pa lahko spodbudijo delavske boje tudi v drugih podjetjih.”
Celotna objava: https://bit.ly/3vf7Lr1
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega