Amazonov poslovni model ne dominira toliko zaradi vesoljske genialnosti njegovega ustanovitelja ali uporabniku prijaznih tehnoloških rešitev. Nasprotno, tako “uspešen” je zaradi skrbno dodelane tehnologije nadzora in “monitoringa” na ravni delovnega procesa in zaposlovanja, ali kot temu rečejo Američani: spretno upravljanje s “Human resources”.
Delavke in delavci v Amazonovih skladiščih so pod neprestanim nadzorom. Spremljajo njihove premike, posamezne gibe, storilnost, stike s sodelavci. Monitoring vključuje avtomatično odpustitev po največ treh letih, ko zaposlitev in uvajanje novega kadra pretehtata strošek izborjene letne povišice. Amazonov model temelji na vsakokratni zamenljivosti delavcev, s tem pa otežuje sindikalno povezovanje in lajša pritiske na plače.
A koronsko povečanje povpraševanja in celo borni ukrepi ameriške vlade v obliki denarne pomoči so iz Amazonove konkurenčne prednosti naredile ranljivo točko. Vodstvo Amazona namreč kar naenkrat skrbi, da bo zmanjkalo delavcev. Od oktobra do julija 2020 so zaposlili 350 tisoč novih skladiščnih delavcev, od tega jih je veliko ostalo zgolj kakšen teden.
Amazonovi nehumani delovni pogoji v trenutni konjunkturi pač niso več konkurenčni. Uprava pa ne popušča, niti pri osnovnem delavskem standardu do sindikaliziranja. Največja skrb je seveda, da bi stavkovni val amazonovih delavcev v Indiji, Italiji ali Nemčiji dosegel tudi ZDA. Tesnobno stanje v direktorskih pisarnah pa je privedlo tudi do bizarnih ukrepov kot so “kioski čuječnosti”.
Več branja:
Tudi lokalni delo”dajalci” tekmujejo z Amazonovimi praksami nadzora na delovnih mestih:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega