V nedeljo 11. 7. bomo na referendumu odločali o predlagani noveli Zakona o vodah. Minister trdi, da zakon zaostruje pogoje pozidave in dodatno varuje priobalne pasove ter pitno vodo, TODA:
Med postopkom priprave zakona je bila strokovna javnost izključena. Pripravljen predlog je vključeval člen, ki bi omogočil GRADNJO PROIZVODNIH NAPRAV Z NEVARNIMI SNOVMI IN ODLAGALIŠČ ODPADKOV NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH. Jasno je, da je glavni namen predloga ni nikakršna zaščita, ampak DEREGULACIJA.
Po ostrem odzivu je bil sporen člen umaknjen, ostaja pa določba, ki na vodnih in priobalnih območjih ŠIROKO dovoljuje gradnjo objektov (gostilne, hoteli, poslovni objekti, trgovine, parkirišča …), kar še vedno pušča odprto pot degradaciji in onesnaženju teh zemljišč.
Povsem jasno je s kakšnimi nameni je zakon spisan. V kapitalistični logiki razvoja je narava brezplačen vir bogastva. Vsaka regulacija posegov je za kapital ovira na poti k zasebnemu prisvajanju dobrin, ki za večino pomeni le degradacijo okolja in omejevanje dostopa do javnih dobrin.
Ker so občine in država prav tako ujetnice kapitalistične vizije razvoja – naj gre za turistifikacijo ali drugačno večanje profitabilnosti zemlje –, je referendum osnovna točka kjer lahko ubranimo možnost svojega, demokratičnega, vidika razvoja. Ter predpogoj, da se naprej borimo za demokratično upravljanje z življenjskimi viri in za razvoj, ki bo koristil vsem, ne le kapitalu.
Objava povzema zapis Centra za družbeno raziskovanje, v katerem si lahko preberete podrobnejšo razlago dane situacije https://tinyurl.com/3m5kfbxr
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega