Maja 2025 je svet zunanjih ministrov EU prvič kaznoval evropske državljane in državljanke s sankcijami, ker »onesnažujejo javni prostor z dezinformacijami«. Sankcije so zunaj sodni ukrepi, ki so sprejeti v tajnem postopku in ne dopuščajo pravice do sodnega varstva prizadetim. Učinki nastopijo takoj z objavo v uradnem listu. Vključujejo zamrznitev premoženja, prepoved potovanja v EU in prepoved tretjim osebam, da dajo denar ali sredstva za življenje (hrano, bivališče) osebam pod sankcijami. Vpliv sankcij na osebno življenje je vsaj primerljiv s slovenskim izbrisom pred 34 leti, verjetno pa je še veliko hujši.
Kot so povedali prizadeti posamezniki v intervjujih, jim s sankcijo banke blokirajo dostop do bančnih računov (npr. intervju z Jacquesom Baudom, Hüseyinom Doğrujem in Nathalie Yamb v komentarju). Ne morejo si več kupiti osnovnih reči za življenje, kot je hrana in obleka, plačati stroške za stanovanje ali šolanje otrok. Z blokiranjem bančnega računa izgubijo dostop do zaposlitve ali pokojnine. Za vsako plačilo hrane ali stanarine se morajo pogajati z bankami, da jim dovolijo izjemo, pogajanja z negotovim izidom pa lahko trajajo mesece. Tudi če državni organi dovolijo humanitarno izjemo, jim banke še vedno onemogočajo dostop do prihrankov, ker se bojijo kazni za kršitev sankcij.
Za kršitev velja tudi pomoč humanitarnih organizacij ali posameznikov, ki bi osebi pod sankcijami pomagali s hrano ali drugo pomočjo. Nekateri intervjuvanci so bili v trenutku, ko je sankcija postala veljavna, zunaj EU in se ne morejo vrniti domov. Letalske družbe in drugi prevozniki jih zavrnejo že ob vkrcanju, saj bi s prevozom kršili sankcije.
Razglasitev sankcije v uradnem listu spremlja zgolj kratka utemeljitev. Odvetniki prizadetih oseb so uspeli pridobiti gradiva, na osnovi katerih je Svet za zunanje zadeve pri Evropskem svetu, ki ga sestavljajo zunanji ministri in ministrice držav članic, sprejel odločitev, da se določeno osebo kaznuje s sankcijo. Na osnovi predlogov se sestavi seznam oseb, obremenilno gradivo pa pripravi služba Evropskega sveta. Vključeno naj bi bilo tudi Sodišče Evropske unije (CJEU), vendar odvetniki niso mogli potrditi njegove vloge v postopkih. Gradivo vključuje zapise iz javno dostopnih virov, ne vključuje pa samih zapisov obtoženih avtorjev. Denimo, gradivo o švicarskem analitiku Jacquesu Baudu, ki javno kritizira odziv EU na vojno v Ukrajini, ne vključuje niti enega citata iz njegovih besedil, temveč zgolj posredne obtožbe tretjih oseb. Za ponazoritev navedimo zapis Trivelisa, ki je po več ocenah metodološki zmazek, ne pa dokaz o tuji manipulaciji. A že kot tak bi zadoščal, da se slovenskega novinarja uvrsti na evropski seznam sankcij, če bi slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve to predlagalo Evropskemu svetu.
Evropska unija ni v vojni z Rusko federacijo, kar bi nemara (?) lahko upravičilo omejevanje javnega izražanja mnenj, ki kritizirajo politiko EU ali nacionalnih vlad. Po pričevanjih odvetnikov in prizadetih oseb, ki so videli obtožna gradiva, EU utemeljuje cenzuro in kršitev pravice do pravičnega sojenja s tem, da je Evropska unija v »hibridni vojni« z Rusko federacijo. Svet za zunanje zadeve si je izmislil zunaj pravno izredno stanje, da lahko preganja svoje kritike.
Kakšno vlogo ima Slovenija v tej hibridni vojni? Svet za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo zunanji ministri in ministrice držav članic, sprejema odločitve soglasno. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve in ministrica Tanja Fajon sta morala podpreti sankcioniranje evropskih državljanov ali prebivalcev, ker objavljajo analize, ki so v nasprotju s Trivelisovo študijo lahko argumentirane, a niso po volji evropskih politikov, ker nasprotujejo evropskemu militarizmu.
Sankcije so orodje, s katerimi evropska zunanja politika kaznuje tuje države, podjetja ali posameznike. Na evropskem seznamu je več kot 3000 imen večinoma tujih državljanov in državljank, na primer, ruski politiki in bogataši, osebe, ki jih ima EU za teroriste, pa tudi člani volilnih komisij iz Venezuele in Belorusije, katerih volitev EU ne priznava za zakonite. Maja 2025 so se na seznamu pojavila prva imena evropskih državljanov in državljank. Odtlej se njihov seznam daljša in povezave kaznovanih oseb z rusko »hibridno vojno« so vse ohlapnejše, kar nakazuje, da so se sankcije začele uporabljati za obračun z vse vrstami političnih nasprotnikov.
Na seznamu sem identificirala sedem evropskih državljank in državljanov, prebivalcev in prebivalk. Identifikacija po državljanstvu ni enostavna, saj podatki niso zanesljivi. Na primer, Hüseyin Doğru je na seznamu naveden kot turški državljan, a je v resnici nemški državljan. Te napake kažejo na površnost postopka, katerega rezultat je sankcija, hujša od zapora, saj jim onemogoči golo preživetje.
Maja 2025 so se na seznamu sankcij znašli Alina Lipp, Thomas Röper, Sylvain Afoua in Hüseyin Doğru. Prva dva sta bila obtožena širjenja ruske propagande, da v vlogi poročevalcev ali na svojih blogih širita napačne informacije in hromita podporo nemške javnosti ukrajinski vladi.
Hüseyin Doğru je bil nasprotno obtožen delovanja v korist Ruske federacije, ne ker bi neposredno deloval v njeno korist, temveč ker je kvaril ugled EU z obtožbami, da je EU soodgovorna za genocid nad Palestinci. V kratki obrazložitvi ga je Svet za zunanje zadeve obtožil zagovarjanja »radikalne islamske teroristične skupine, kot je Hamas« in sodelovanja v »nasilnih« protiizraelskih protestih na nemški univerzi.
Sylvain Afoua, francoski državljan, in Nathalie Yamb, državljanka Švice in Kameruna, sta prišla na seznam zaradi kritike francoskega kolonializma v Afriki. Leta 2022 je Francija prepovedala Ligue de défense noire Africaine (Črna afriška obrambna zveza) Sylvaina Afoua in njihovo založniško hišo, potem ko je skupina vdrla v občino in župana posula z moko med opravljanjem poročnih slovesnosti. Istega leta so Nathalie Yamb prepovedali vstop v Francijo. Tri leta pozneje je Francija predlagala, da Svet za zunanje zadeve uvrsti oba na seznam evropskih sankcij, ker naj bi ju financirala ruska zasebna vojska Wagner. Odvetnik je v intervjuju povedal, da samo posredni dokazi povezujejo Nathalie Yamb z Rusko federacijo, kot je govor na konferenci v Sočiju leta 2019 in nastop na berlinski konferenci nevladne organizacije, ki je prejela denar od ruske organizacije Wagner.
Decembra sta bila na seznam dodana Xavier Moreau, francoski državljan, ki živi v Ruski federaciji, in Jacques Baud, švicarski državljan, ki živi v Belgiji. Pri obeh je utemeljitev enaka, da sta »glasnika proruske in prokremeljske propagande«. Z uvrstitvijo Jacquesa Bauda na seznam so evropske sankcije vzbudile javno pozornost in splošno ogorčenje. Upokojeni obveščevalec, mirovni posrednik v Afriki, po letu 2014 sodelavec v programih za pomoč Ukrajini in avtor mnogih knjig, kot so »Mir v Ukrajini«, »Putin, gospodar igre?« in »Operacija Z«, je ugleden avtor za občinstvo, ki ceni z referencami utemeljene trditve, nepristranskost in zdravi razum.
Cenzura je vedno imela nasprotni učinek od želenega in tudi v tem primeru so sankcije prispevale k prodaji Baudovih knjig, ki je presegla vse dotedanje zanimanje. Za EU pa sankcije kažejo predvsem znak šibkosti evropske politike, ki ne zaupa svojim državljanom in državljankam, da lahko brez cenzure ločijo informiranje od propagande.
GOSTUJOČI PRISPEVEK // RP je odprta platforma in omogoča objavo prispevkov avtoric, ki se dotikajo naprednih bojev ali vprašanj.
Gostujoče pero je napisala Maja Breznik.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega