Ob prihajajočih volitvah v branje delimo izseke kolumne, ki jo je za Večer napisal Gregor Kašman.
““Obstaja izbira” je eden najbolj ponesrečenih sloganov v tokratni volilni kampanji in hkrati mantra, ki nam jo ob vsakih volitvah v ušesa, nos in grlo potiskajo takšni in drugačni komentatorji družbenega življenja v začasni vlogi mobilizacijskih častnikov armade meščanske elektoralne demokracije. Kakšna je ta izbira, ki se bo ljudem 22. marca izrisala na glasovalnih lističih?
Pogoje življenja ljudi, možnost njihovega odločanja v vseh segmentih življenja skupnosti, možnost svobodnega razpolaganja s sadovi njihovega dela v odločilni meri določa ekonomska in družbena ureditev v kateri živimo. Vse stranke, ki bodo nastopile na nedeljskih državnozborskih volitvah, razen liste Mi, socialisti, zastopajo pozicijo ohranitve obstoječega reda, ki ga določa zasebna lastnina sredstev za produkcijo in neskončna gonja za profitom. Nekateri obljubljajo skandinavski, drugi hrvaški, spet tretji pa nemški model. Toda osnova je ista, boj med njimi poteka le na ravni tega kdo bo bolje upravljal sistem, ki je že po zasnovi naravnan na zadovoljevanje privatnih interesov in ne družbenih potreb.
Zgodba se ponovi, če iz ekonomske baze družbe stopimo korak višje v družbeno nadstavbo. Evropska unija (EU), katere nedemokratična zasnova in delovanje, sta bili še pred leti tarča kritik, je postala sveta krava volilne tekme. Zaklinjanje na Bruselj odmeva od Levice do desnice. Razkroj ameriške hegemonije krepi sile, ki se zavzemajo za nemško lokalizirano hegemonijo v obliki tako opevane “Evropske vojske”. Namesto prekooceanska vladarja bi nam tako gospodovali njegovi (dovčerajšnji) vazali. Lockheed Martin bi zamenjali z Rheinmetallom. S hujskaštvom in hkratni visokoletečimi besedami o evropski varnostni infrastrukturi se z debelo odejo pokrivajo nove milijarde, ki smo jih že in jih še bomo zmetali v orožje in militarizacija, ki prodira vse globlje v različne pore družbe.”
“Če se povzpnemo še višje, na operativni nivo parlamentarnih volitev, ki nas čakajo čez nekaj dni, pa lahko ugotovimo še eno zelo značilno podobnost med različnimi kandidatnimi listami, ki povratno deluje tudi na prihodnje snovanje in udejanjanje njihovih politik. Med kandidatkami in kandidati, velike večine strank, prevladujejo nosilci državnih in lokalnih funkcij, lastniki kapitala, šefi, menedžerji in ostali vodstveni kader, svetovalci in višji uradniški sloj. Ob pregledu kandidatk in kandidatov, ki se bodo za glasove potegovali v sedmih mariborskih volilnih okrajih se nam namreč izkaže takšna slika. Več kot 63 % vseh se uvršča v kategorije podjetnikov, nosilk in nosilcev javnih funkcij, direktoric, menedžerjev in njihovih neposrednih svetovalk. Ta številka postane še bolj impresivna, če jo postavimo v kontekst tega, da v navedene kategorije sodi zgolj dobrih 16 % vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije v starosti med 16 in 65 let. Na drugi strani pa je delavk in delavcev na kandidatnih listah praktično trikrat manj (21,5 %), če ravno predstavljajo kar 68,2 % celotne populacije v Sloveniji, ki se starostno uvršča v delovno aktivna leta. V sedmih mariborskih okrajih, se na listah strank, ki jima v anketah javnega mnenja kaže najbolje, nahaja zgolj ena sama delavka. “
“Kot so nas skrbno opominjali jumbo plakati osrednje stranke vladajoče koalicije, bomo odločali o obstoju nekaterih materialih pridobitev za delovne ljudi v preteklem obdobju. »Božičnica. Ne pustite da vam jo ukinejo«, eden boljših sloganov volilne kampanje, Svobodo slika kot nosilko programskega antijanšizma, ki se zdi nekoliko manj votel kot njegove predhodne podobe. Odločali bomo tudi o osnovnih smernicah davčnih ukrepov prihodnje oblasti. Pri tem gre znova opozoriti na enoumje o nujnosti znižanja davkov, ki se je potihoma oblikoval na slovenski parlamentarni sceni. Naš glas tako ne bo vplival na to, v katero smer bo šla davčna politika, bo pa lahko upočasnil ali pa pospešil njen tempo. Na izbiro so hrvaški davčni dumping in polnejši žepi za Brodnjaka in ekipo ter korporativistični model dogovora med državo, kapitalom in vrhom delavskih organizacij o prestrukturiranju davčnih bremen.
Odločali bomo tudi o niansah naše zunanje in obrambne politike. Vemo, da bo ta tudi po 22. marcu podrejena centrom moči iz tujine. Ti so v zadnjih dneh uspešno pritisnili na voljno slovensko kompradorsko buržoazijo v vladi, da se Slovenija ni pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Palestini in hkrati poskrbeli za serviranje takih in onakih prisluhov na medijske jedilnike ljudi. Kakršnakoli že bo, bo tudi naslednja vlada trdno stala na stališču obstanka v zvezi NATO. Bo pa njena sestava v veliki meri vplivala na to ali bomo tudi v Sloveniji uvedli vojni rok, za kar najglasneje navijata sedanja in bivša stranka Anžeta Logarja. Hkrati bodo volilni rezultati v določeni meri določili stopnjo do katere se bo Slovenija vključila v eskalacijo razmer na ukrajinskem bojišču.
Ko si boste v nedeljo zjutraj na kruh mazali ljutomersko maslo ali pa pripravljali kakšen drug zajtrk, se spomnite, da se prava politika in resničen družben angažma odvija relativno neodvisno od volilnih ciklusov, ki polnijo strani osrednjih medijev na vsakih nekaj let. Vključite se v sindikat, lokalno športno, kulturno ali gasilsko društvo, organizirajte sosede, pojdite na kakšen javni dogodek. Ko razmislek in maslo poplaknete s kavo, pa sami pri sebi pretehtajte možnosti in sprejmite odločitev. Ta je samo vaša.”
Povezava do celotnega prispevka: https://vecer.com/pogledi/pogled-kolumna-gregorja-kasmana-ljutomersko-maslo-bruseljski-topovi-hrvaski-davki-in-izraelski-vdori-10408794
Foto: Gregor Kašman
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega