V zadnjih desetletjih se soočamo z vse bolj očitnimi znaki okoljske krize, ki ogroža prihodnost našega planeta. Podnebne spremembe, izumiranje vrst, onesnaževanje in degradacija ekosistemov so le nekateri izmed katastrof, s katerimi se soočamo. Vedno bolj se v ospredje postavlja vprašanje, ali je trenutni kapitalistični sistem, ki temelji na nenehni rasti in maksimizaciji dobička, združljiv z dolgoročnim preživetjem našega planeta.
Z vami delimo intervju Iana Angusa, avtorja knjige “Facing the Anthropocene”, ki za brazilski medij SUMAÚMA govori o tem, kako je raven ogljikovega dioksida v zadnjih dveh do treh milijonih let nihala le v ozkih mejah, dokler ni v zadnjem stoletju nenadzorovano narasla. Zaradi tega se podnebje zdaj spreminja v realnem času, hitreje kot kadar koli prej v zgodovini.
Gospodarski sistem igra ključno vlogo v podnebni krizi. Kapitalizem, ki temelji na neomejeni rasti in povečevanju dobička, spodbuja izčrpavanje naravnih virov in degradacijo okolja, saj podjetja težijo k povečevanju proizvodnje in porabe brez upoštevanja dolgoročnih posledic in naravnih omejitev. Karl Marx je že v 19. stoletju opozarjal na t.i. “metabolno razpoko” – prekinitev naravnih ciklov zaradi človeškega izkoriščanja narave.
Ta koncept je danes bolj aktualen kot kdajkoli prej, saj nenehna rast gospodarstva povzroča celotno izčrpavanje planeta. Tak primer je obsežna uporaba fosilnih goriv, ki sprošča v ozračje velike količine ogljikovega dioksida, kar moti kroženje ogljika in prispeva k podnebnim spremembam. To ponazarja, kako lahko človek s svojimi dejavnostmi povzroči neravnovesje v naravnih procesih, kar vodi v okoljsko krizo.
Za reševanje okoljske krize kapitalistična ideologija zagovarja tehnološke rešitve, da bi ohranila sistem, ki temelji na dobičku, čeprav sistemsko ne more rešiti okoljskih težav. Tehnološke rešitve, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika, pa so po mnenju Angusa nezadostne, saj trenutni projekti iz ozračja odstranjujejo zanemarljive količine CO2.
Po njegovem mnenju rešitev ne smemo iskati le v zmanjšanju gospodarske rasti (odrast), temveč tudi v prerazporeditvi virov in ekosocializmu. To ne pomeni poslabšanja življenjskega standarda, ampak preusmeritev sredstev – manj trošenja za vojaške namene in nepotrebno potrošnjo ter več vlaganja v zdravstvo, skrbstvo, izobraževanje in obnovljive vire energije. Trenutni ekonomski sistem, zlasti v zadnjem času, močno temelji na militarizaciji, ki dodatno prispeva k ekološki in družbeni nestabilnosti.
Za prihodnost je nujno, da se usmerimo v ekosocializem, kjer gospodarski sistem ne bodo temeljil na nenehni rasti, temveč na dolgoročni stabilnosti planeta in blaginji vseh ljudi. To pomeni temeljito preobrazbo naših gospodarskih in političnih sistemov, pri kateri bo skupno dobro postavljeno pred interesi kapitalističnega razreda.
Celoten intervju lahko preberete na povezavi: https://climateandcapitalism.com/2025/02/28/to-save-the-environment-we-must-end-the-profit-system/
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega