V tem tednu obeležujemo obletnico razglasitve Labinske republike, ki je bila razglašena, 2. marca 1921 v Istri. Gre za izjemen primer delavskega upora in samoupravljanja. Rudarji iz Labina so se uprli fašističnim pritiskom ter nasilju in za kratek čas vzpostavili samoupravno komuno pod geslom „kova je naša“ (rudnik je naš). Ta zgodovinski dogodek je prvi množični delavski odpor proti fašizmu na svetu in predstavlja ključno epizodo v zgodovini delavskega gibanja.
Rudarji so najprej zavzeli rudnik, nato pa organizirali lastno oblast in obrambne enote, t.i. “rdečo stražo”, ki je varovala republiko pred fašističnimi napadi. Proizvodnja je tekla naprej ob podpori okoliških kmetov, kar dokazuje, da so si delavci bili sposobni sami organizirati življenje in delo, ne da bi potrebovali kapitalistične izkoriščevalce ali državno nadvlado.
Čeprav je Labinska republika trajala le do aprila 1921, njen pomen sega daleč preko časovnih meja. Rudarji različnih narodnosti so pokazali, da razredna solidarnost presega nacionalne razlike, in postavili temelj za kasnejši organiziran protifašistični boj. Tako kot Pariška komuna (https://tinyurl.com/2p83n2uy) je bil ta eksperiment delavskega samoupravljanja pomembna preizkušnja za bodoče socialistične in revolucionarne izkušnje.
Danes, ko se v svetu ponovno krepijo nacionalistični in fašistični tokovi, je spomin na Labinsko republiko pomembnejši kot kdajkoli. Dokazuje, da se lahko delavci uprejo izkoriščanju in nasilju ter vzpostavijo bolj pravično družbo. Takšni zgodovinski dogodki niso zgolj preteklost, ampak tudi navdih za današnje boje za delavske pravice, proti imperializmu in za resnično enako družbo.
Časi se spreminjajo, a ključna lekcija ostaja ista: ne ratu među narodima, ne miru među klasama!Povzeto po zapisu Antifašistički VJESNIK (več na: https://tinyurl.com/4tdyzkpf).
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega