V trenutni družbi je zelo malo možnosti, da bi se izognili stalnem bombardiranju z oglasi. Dandanes lahko oglase najdemo POVSOD, med drugim tudi na oglasnih deskah in letakih, na televiziji, internetu, v časopisih, na radiu, v revijah, pri “vplivnežih”, itd. Oglaševanje je torej vseprisotno in igra pomembno vlogo pri vzdrževanju trenutnega kapitalističnega sistema, saj je ključno za vse večjo potrošnjo in neskončno akumulacijo profita.
Masovno oglaševanje je relativno nov pojav. Seveda je mogoče posamezne primere oglaševanja izslediti vse do antičnega sveta, do samega rojstva blagovne proizvodnje. V resnici pa se je množično oglaševanje, s kakršnim se srečujemo danes, tj. nasičeno oglaševanje, razvilo v dvajsetem stoletju vzporedno z množično proizvodnjo. J Walter Thompson, ki je bila ustanovljena leta 1899, je bila prva prava mednarodna oglaševalska agencija, ki je v dvajsetih letih 20. stoletja začela spodbujati prodajo cigaret.
In oglaševanje deluje! Mnogi, morda celo večina, bi radi mislili, da na nas oglaševanje nima velikega vpliva, vendar če ne bi bilo učinkovito, velike kapitalistične korporacije ne bi toliko porabile zanj. Samo leta 2015 so svetovni izdatki za oglaševanje znašali 529,43 milijarde dolarjev, večino dvajsetega stoletja pa so izdatki za oglaševanje v povprečju predstavljali približno 2,2 % BDP ZDA.
Kaj pa je glavni namen oglaševanja? Če zavzamemo kritični pogled do oglaševanja, bi lahko rekli, da ima oglaševanje v osnovi dva namena: da bi nas prepričalo v nakup stvari, predmetov in storitev, za katere nismo mislili, da jih potrebujemo v svojem življenju – v tem primeru gre za propagando posameznih kapitalističnih podjetij, ki promovirajo svoje izdelke in blagovne znamke z željo po vse večjem profitu, ter da v naših glavah ustvari predstavo in ideal o tem, kaj pomenijo sreča, lepota, življenje in uspeh, kjer gre za splošno propagando kapitalističnih stališč in vrednot, z namenom ohranjanja kapitalističnega sistema.
Pri tem naletimo na ključen problem v zvezi z oglaševanjem: oglaševanje opravlja ključne gospodarske funkcije pri upravljanju povpraševanja potrošnikov in služi kot pomoč pri akumulaciji kapitala. Je stalno orodje za ustvarjanje načinov izpolnjevanja potreb in želja, ki so nam tuje, vendar so nujne za vse večjo porabo in profit (ki sta nuji v kapitalizmu). V tem procesu oglaševalci ustvarjajo sisteme pomenov, prestiža in identitet tako, da svoje izdelke povezujejo z določenimi življenjskimi slogi, simbolnimi vrednotami in užitki. Kot tako je oglaševanje ključno orodje množične odtujitve, povezano s kulturno prevlado kapitalizma.
Hkrati je povsem jasno tudi to, da je ključen cilj oglaševanja obenem zagotavljanje družbenega dovoljenja za delovanje podjetji. Kako sta lahko Shell ali BP ubijalca planeta, če imata povsod oglase? Kako lahko Coca-Cola desetletja nasilno izseljuje skupnosti v Latinski Ameriki in Afriki, da bi pridobila vodo, nato pa sponzorira nogometne ekipe, ki v Ligi prvakov ponosno nosijo njeno blagovno znamko na majicah? Ogromno denarja, ki ga podjetja porabijo za oglaševanje, je namenjen temu, da lahko še naprej nekaznovano izvajajo svoje zločine.
Stalno bombardiranje z oglaševanjem, ki smo ga vsako minuto deležni v sodobni družbi, omejuje našo sposobnost, da si predstavljamo alternativne načine organiziranja družbe in nas sili v to, da zamenjujemo tisto, kar dejansko potrebujemo, s tistim, kar smo si zaželeli zaradi nasilne in pogosto nezaželene izpostavljenosti oglaševanju. Tako kot se naftna industrija poslužuje vse bolj agresivnih načinov pridobivanja novih virov, ki jih je vse težje doseči, se tudi oglaševalci poslužujejo vse bolj agresivnih načinov pridobivanja zadnjih milisekund naše pozornosti.
Ob sedanji stopnji izpostavljenosti oglaševanju, je razprava o tem, kaj so bistvene in kaj nekoristne stvari, popolnoma zamegljena. Medtem ko industrija trdi, da je oglaševanje zgolj sredstvo obveščanja, ki javnost informira o tem, kaj je na voljo, je to v resnici polje, v katerem kapitalisti vplivajo na to, kaj si ljudje želijo in s tem usmerjajo potrošnjo (zato so npr. kampanje za spremembo potrošniških navad vselej tako neuspešne). Racionalnosti v proizvodnji in distribuciji, ki je tako nujna za katerokoli politično in gospodarsko alternativo ni mogoče doseči, če našo svobodo vedeti, kaj dejansko potrebujemo, v veliki meri omejujeta oglaševanje in reklame. Razprava o tem, kaj potrebujemo in kaj so odvečne želje, je skoraj nemogoča ob prisotnosti industrije, katere edini namen je ustvarjanje množične potrošnje vsega, za kar je plačana, da prodaja.
Oglaševanje je torej vse prej kot zgolj nedolžno podajanje informacij. Predvsem prevzame vlogo usmerjanja povpraševanja in ustvarjanja želja ter usmerjanja načina na katerega izpolnjujemo potrebe, z namenom ustvarjanja vse več profita in legitimiranja ter ohranjanja obstoječega kapitalističnega sistema. Je torej pomemben del kapitalističnega sistema in igra ključno vlogo pri njegovem ohranjanju! Je tudi izjemno potratna aktivnost, ki prispeva k vse večji potrošnji in vse večji okoljski ter družbeni krizi. Da bi zgradili demokratično družbo, ki je v skladu z resničnimi potrebami ljudi in planeta, je potrebno oglaševanje odpraviti. A da bi se osvobodili strupa neskončnega oglaševanja, se moramo najprej osvoboditi verig kapitalizma.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega