AMAZONOVI UMORI

Sredi lanskega decembra je v Amazonovem skladišču v mestu Edwardsville, v ameriški zvezni državi Illinois, med divjanjem tornada umrlo šest delavcev. Umrli so med naravno nesrečo, toda njihove smrti niso naravne. Vzrok zanje je treba iskati v poslovnem modelu tehnološko-logističnega velikana, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri konkurenčnih podjetjih v tej in drugih gospodarskih panogah.

Ko je tornado zadel navedeno skladišče, ki ga je Amazon postavil na območju, ki se ga je zaradi pogostosti tovrstnih naravnih nesreč, prijelo ime “aleja tornadov”, je bilo v njem ujetih 46 delavk in delavcev. Kljub opozorilom vremenoslovcev in prošnjam delavk ter delavcev, se delovni proces ni ustavil. Za vse zaposlene je bilo na voljo zgolj eno zaklonišče, ki se je nahajalo na samem robu kompleksa. Ta je po površini meril več kot 100 tisoč kvadratnih metrov. Mnogi izmed njih do zaklonišča niso uspeli priteči pravočasno.

Opisana tragedija je vzorčni primer tega, da so človeška življenja nepomembna, ko so na drugi strani enačbe profiti kapitala. Smrti delavk in delavcev na delovnem mestu so vračunane v posamezni poslovni cikel kot nekaj povsem obvladljivega in predvidljivega. John Felton, eden od vodilnih predstavnikov Amazona, je smrti skladiščnih delavcev pospremil z znano frazo, da je podjetje ustrezno upoštevalo vsa priporočila in postopke vezane na delovanje v času naravnih nesreč.

Poslovni model, ki za sabo pušča vedno večje krvave sledi, je v nekaterih delih sveta (Nemčija, Poljska, Alabama/ZDA) že naletel na organiziran delavski odpor. Tega ovirajo tako neposredni pritiski kapitala na delavske organizatorje, kot tudi poslovni model, ki temelji na ekstremno hitrem menjavanju zaposlenih. V letu 2019 je tako Amazon zaposlil 770.000 tisoč novih delavk in delavcev, ob tem pa je v istem obdobju 660.000 delavk in delavcev odšlo iz podjetja!

Te prakse so aktualne tudi v našem okolju. Amazon je namreč t.i. “trend-setter”, katerega nove prakse se širijo v druge panoge in vse bolj postajajo norma. Upor proti takšnim praksam je naloga vseh delavcev – čeprav se zdi, da se nas v Sloveniji ali pa tistih, zaposlenih v drugih dejavnostih, to ne tiče, novi načini povečevanja eksploatacije (kakršne snuje Amazon) že trkajo na vrata naših delovnih mest.