ZA MENZE – PROTI ZASEBNIM INTERESOM ŠTUDENTSKIH FUNKCIONARJEV

Slaba dva tedna nazaj je na Škisovi tržnici Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) na plan prišla s svojo peticijo “proti ukinitvi študentskih bonov”. Lovili so pijane študente, ki so se valjali v blatu, s trditvijo, da nekdo želi ukiniti študentske bone. To so trdili tudi na nedavni seji ŠOU, ko je Andrej Pirjevec dejal, da so se pojavili nekateri indici, da naj bi ministrstvo za delo imelo v planu nekatere spremembe. Od te trditve so se na vladi oddaljili in jo zanikali (https://bit.ly/45thWch). ŠOSova peticija poziva Vlado republike Slovenije, da ohrani in izboljša obstoječi sistem subvencionirane študentske prehrane. Omeniti velja tudi dejstvo, da peticija oblikovana tako, da je povsem nezaščitena pred zlorabami kraje identitete. To dokazuje lažen podpis študentke, katere ime se je pojavilo na peticiji, čeprav je sama ena najglasnejših zagovornic sistema menz.

V kratki, nenavdihnjeni izjavi, ki jo je ŠOS pred nekaj dnevi objavil na socialna omrežja, so zagovarjali trenuten sistem bonov, ki da je dober, vendar da ima kot vsak sistem tudi prostor za izboljšave. Prizadevali si naj bi za večjo dostopnost subvencionirane študentske prehrane (s čemer mislijo širitev izven študijskih središč) in pestrost ponudbe.

Na Rdeči pesi smo že pisali o sistemu bonov in pokazali, da je ta daleč od tega, da bi dejansko izpolnjeval svojo vlogo zagotavljanja zdrave in uravnotežene prehrane študentom. Od začetka tega leta so se študentski obroki podražili za več kot je stopnja inflacije, kljub višji subvenciji, porcije so se zmanjšale, kot tudi število ponudnikov prehrane na bone (https://kmecl.tk/boni23/). To je skladno s trendom, ki ga lahko na podlagi dostopnih podatkov spremljamo od leta 2016. Po teh podatkih je razvidno, da število ponudnikov in koristnikov subvencionirane študentske prehrane pada. Ob tem pa cena obrokov raste, vendar se za enak denar dobi manjši in manj zdrav obrok. Do tega pride, saj želijo podjetniki ohraniti enake ali večje profite in grozijo s prekinitvijo ponudbe, če se subvencija (kar pomeni več pretakanja javnega denarja v zasebne žepe) in cena obroka ne povišata. To pa naredi subvencionirano prehrano manj dostopno študentom, ki se zaradi tega manj poslužujejo bonov (za natančnejšo analizo glej https://bit.ly/43oeZry).

Ta analiza nam pokaže temeljno protislovje sistema bonov: če se želi ohraniti ponudnike subvencionirane prehrane, je potrebno dvigati cene obrokov, kar naredi subvencionirane obroke vedno manj dostopne. Sistem bonov sam v sebi vsebuje protislovje, ki ga je pripeljalo do krize v kateri je danes. To pomeni, da se sistema NE DA REFORMIRATI. To pomeni, da ga je potrebno ukiniti in nadomestiti z nečem novim. Kot predlog se znova in znova pojavljajo študentske menze.

Po drugi strani pa je res, da se ŠOS niti ne trudi iskati rešitev sistema bonov. V svoji peticiji daje le medle obljube po večji dostopnosti subvencionirane študentske prehrane izven študijskih središč. V ta namen želijo preko Študentske organizacije lokalne skupnosti (ŠOLS) preko ankete »Kje si želiš koristiti študentske bone?« dobiti odgovore o ponudnikih študentske prehrane. To anketo so priredili za vsak posamezen študentski klub iz manjših krajev, s čemer nameravajo mobilizirati dobro razvejanost študentskega organiziranja na periferiji za svoje namene. Lahko postavimo hipotezo, da s tem ŠOS računa na podporo študentske baze iz periferije, ki je dejansko praktično brez ponudnikov subvencionirane prehrane v svojih domačih mestih, kjer so restavracije v mnogih primerih subvencionirane obroke umaknile že pred epidemijo.

Tako lahko zaključimo, da se ŠOS ne loteva temeljnega protislovja sistema bonov, ter mu želi podaljševati življenjsko dobo z zavajanjem. Vendar je dejstvo, da želijo s temi drobtinicami podkupiti študente. da bi s tem podprli ukrepe, ki ne bodo reševali dejanske krize subvencionirane prehrane.

Poleg tega je treba omeniti, da je nenavadno, da se ŠOS-ova peticija obrača na vlado, naj ta ne ukine sistema študentskih bonov. Ministrstvo za delo je samo poudarilo, da ni nameravalo ukiniti tega sistema. Velja pa tudi spomniti, da je Luka Mesec v začetku leta obljubil, da se bo višina subvencije z marcem povišala na 4,5 evra, vendar do tega ni prišlo zaradi zaustavitve s strani finančnega ministrstva.

Igor Brlek, ki je sistem bonov zasnoval v devetdesetih, je nedavno izjavil, da se je ta izrodil in ne izpolnjuje več svojega namena. Zato se postavlja vprašanje zakaj ŠOS na vse pretege brani sistem študentskih bonov? Odgovor je precej preprost. Leži namreč v tem, da ŠOS dobiva državna sredstva za upravljanje sistema prehrane (kar je povedal tudi Rok Petrič na 2. letošnji seji ŠOS, https://bit.ly/45vzLY2, prav tako pa je to vidno v njihovem proračunu iz leta 2023 in 2024). Drug dejavnik pa je, da poleg tega gostinec za vsako uporabo bonov (iz pridobljenih podatkov ni razvidno natančno komu, za pojasnitev tega netransparentnega podatka bomo mogli počakati) nakaže 11 centov (https://bit.ly/45FMFDh).

Poleg tega moramo omeniti, da je sistem bonov tesno povezan s podjetjema Imovation in Margento. Prvo skrbi za terminale za koriščenje bonov, kar predstavlja par stotisoč evrov vreden posel. ŠOUL je Imovation lani nakazal okoli 219 000 evrov (https://bit.ly/3MyZJRN). Imovation je v 60% lasti nizozemskega podjetje Margento B.V. in 40% lasti DZSja. Margento B.V. ima v 100% lasti tudi Margento R&D, ki ima sedež v Sloveniji, njegov direktor pa je od leta 2019 Žiga Schmidt, nekdanji predsednik ŠOS. Margento je bilo podjetje, ki je leta 2010 s prevaro prišlo do posla preko katerega je ŠOS uvedel mobilno plačevanje bonov. Takrat je bil solastnik Margenta tedanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič (https://bit.ly/435EhuR).

Vidimo lahko torej, da ima ŠOS trojen interes po ohranjanju sistema bonov: od države dobi sredstva za vzdrževanje sistema bonov, ŠOS ali ŠOUL dobi 11 centov od vsake rabe bona ter sistem bonov in terminali povezani z njim predstavljajo biznis podjetju, katerega direktor je nekdanji predsednik ŠOS. To je pravi razlog za takšno zagovarjanje sistema bonov in ne skrb za dobrobit študentov.

Nedavno so študentski kolektivi GLAS, Iskra ter Možgan Medicinske fakultete organizirali prvo študentsko skupščino o sistemu študentske prehrane (https://fb.me/e/Ym7cr285). Pozivu po vzpostavitvi sistema menz pritrjujejo tudi v Listi demokratičnega študentstva. V takšnem sistemu menz bi bila ponujena ugodna in zdrava prehrana, prav tako pa bi bili tamkajšnjim delavcem zagotovljeni boljši delovni pogoji. Ker sistem menz ne bo usmerjen v profit, temveč družbene potrebe, bo verjetno zahteval podobna ali celo manjša javna sredstva. To bi izboljšalo položaj študentov iz delavskih družin, ki so podvrženi stanovanjski krizi, splošnem višanju stroškov ter bodo v prihodnosti izpostavljeni najhujšim posledicam podnebne krize. Zgledi iz Nemčije kažejo tudi, da je sistem menz lahko tudi precej bolj okolju prijazen (https://bit.ly/3IEx5xx).

Hkrati bi bila vzpostavitev menz korak proti temu, da bi se študentje lahko primarno ukvarjali s študijem ali drugimi aktivnostmi, ne pa da morajo ob tem še delati, da si lahko izobrazbo sploh privoščijo. Problem sistema bonov, kot ga poznamo danes, je tudi prelivanje javnega denarja v žepe zasebnih gostincev, ki jim gre le za zaslužek, obenem pa je gostinstvo panoga z izjemno slabimi pogoji dela in ogromno prekarnosti.

Na koncu naj pozovemo še k reševanju ankete za raziskavo o študentski prehrani, ki nastaja v okviru magistrske naloge na FDV. Cilj razisakve je postavitev smernic za spremembe v sistemu študentske prehrane, da bi ta sistem bolje zagotavljal zdravo, trajnostno, cenovno dostopno ter okusno prehranjevanje študentov. Več informacij lahko dobite na spodnji povezavi, tam lahko tudi rešite anketo: https://1ka.arnes.si/studentska-prehrana.

Sistem bonov je še en pokazatelj, da ni trg zmožen zadovoljevati niti osnovnih družbenih potreb. Rešitev je zelo enostavna, a bi pomenila to, da država posredno ne bi več subvencionirala lastnikov gostinskih obratov. Ta problem lahko posplošimo na vse dejavnosti v družbi: zakaj ne bi gospodarili tako, da najučinkoviteje zadovoljimo potrebe družbe?

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega