VUČIĆ NA POTI K NOVEMU MANDATU

Aprila bo v Srbiji potekalo troje volitev. Redne predsedniške in volitve za mestno skupščino Beograda ter predčasne parlamentarne. Na vseh se največ glasov obeta Srbski napredni stranki (SNS) in njemu voditelju, aktualnemu predsedniku republike, Aleksandru Vučiću. SNS in Vučić so na oblasti že slabo desetletje. Kako si Vučić zagotavlja prevlado na srbskem političnem prostoru in kaj počne opozicija? Preberite v nadaljevanju.

Vučić od začetka svoje vladavine vodi oster boj zoper organizirano delavstvo in stopnjuje napade na delavske standarde. SNS je tako v zadnjih letih poskrbela za ustanavljanje mnogih režimu naklonjenih sindikatov v številnih panogah in sektorjih. Na ta način želijo izničiti reprezentativnost nekaterih bojevitejših sindikatov ter zmanjšati možnosti za širši upor vedno večjemu izkoriščanju v Srbiji (https://bit.ly/3GIfl0x). Pasivnost delavskega gibanja je eno izmed glavnih zagotovil za njegov obstanek na oblasti.

S tem je povezan tudi “razvojni model”, ki mu že dlje časa sledi Srbija. Tuje multinacionalke (Siemens, Lidl, Leoni, Johnson Electric, Zijin Mining Group) dobivajo zazidljiva zemljišča po simboličnih cenah, država jim zagotovi deset in več milijonov evrov vredne subvencije in določene omejitve pri izpolnjevanju že tako ali tako nizkih okoljskih standardov. Vse skupaj pa krona še z izredno nizko minimalno plačo, ki je v začetku 2022 dosegla zgolj 300€ bruto in bila s tem ena najnižjih v Evropi. Diskontna razprodaja gospodarskega potenciala in ohranjanje nizke cene delovne sile sta gotovo faktorja, ki odločilno vplivata na podporo, ki jo Vučiću izkazujejo kapitalski centri moči.

Vučić krepi svojo oblast z vseprisotnostjo v srbskih mainstream medijih. Ti so v lasti domačega kapitalističnega razreda, katerega interesi so med drugim zastopani tudi skozi deregulacijo in liberalizacijo medijskih vsebin in deprofesizalizacijo medijskih poklicev. Raziskava iz novembra 2021 je pokazala, da je bil Vučić v osrednjih dnevnikih največjih petih televizij, v obdobju enega meseca, prisoten kar 13 ur. Več kot 92% časa je bil prikazan pozitivno.

Opozicija, ki od bojkota parlamentarnih volitev leta 2020, ne sedi več v poslanskih klopeh, ne naslavlja vprašanj povezanih z višanjem stopnje izkoriščanja, padanjem življenskega standarda in polkolionalnim položajem v katerega vse bolj drsi Srbija. Namesto tega se oklepajo identitetnih vprašanj kot je smiselnost in lokacija postavljanja kipa Stefanu Nemanji v Beogradu ali pa neumorno govorijo o nujnosti vrnitve “kulture dialoga in dostojnosti” v srbsko družbeno-politično življenje. Zaradi množičnih in uspešnih okoljskih protestov proti gradnji rudnika litija v dolini reke Jadar (https://bit.ly/3mJ5IHG), so k svojemu standardnemu repetoarju dodali še zavzemanje za ohranitev čistega naravnega okolja.

Recept, ki se je izkazal za neučinkovitega in škodljivega v boju zoper Vučića in njemu podobne avtokrate, poskušajo začiniti z “novimi obrazi”, ki jih v večini predstavljajo iz naftalina potegnjeni konservativni politiki in generali, in upajo na spremembo končnega volilnega izida. Toda glede na izkušnje in programske smernice bo njihov ne(uspeh) bore malo vplival na položaj delovnih ljudi v Srbiji. Rešitev zanj se skriva v kolektivnem političnem boju, ki lahko na smetišče zgodovine odnese Vučića, njegove posnemovalce in družbeni red, ki jih je ustvaril.

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega